fbpx

Precepljenost je ključna za ponovni zagon vseh aktivnosti ter panog, ki so zaradi krize omejene

Foto: Freepik

Osnovni cilj strategije cepljenja še naprej ostaja zmanjšati umrljivost zaradi covid-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih in razbremeniti zdravstveni sistem, hkrati pa želi država na ta način omogočiti ponovni zagon gospodarstva in ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in druge aktivnosti, ki so bile zaradi krize omejene.

Na včerajšnji novinarski konferenci v zvezi s covid-19 sta sodelovala nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja Jelko Kacin, predstavnica Nacionalnega laboratorija za javno zdravje Irena Grmek Košnik.

Epidemiološke razmere v državi se še naprej izboljšujejo, je povedala Maja Bratuša. V ponedeljek je bilo ob 2.177 PCR testih potrjenih le 65 primerov. Število aktivnih primerov v državi pa se je približalo 1.403. Tudi podatki o incidenci in povprečnem številu potrjenih primerov ostajajo spodbudni. 14-dnevna incidenca danes znaša 66, povprečje potrjenih primerov v zadnjih 7 dneh pa znaša 69. Bratuša je uvodoma tudi izpostavila, da kljub izteku obdobje uradno razglašene epidemije, nekateri ukrepi še vedno ostajajo v veljavi. V splošnem velja, da je potrebno masko še vedno nositi v vseh zaprtih javnih prostorih in da je za uporabo številnih storitev potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. Še vedno v veljavi ostajajo tudi pogoji glede prestopa državne meje. Še naprej ključnega pomena ostaja upoštevanje samozaščitnih ukrepov, je poudarila Bratuša, saj se lahko epidemiološke razmere po svetu, in s tem tudi pri nas, zaradi mutacij virusa hitro spremenijo. Slovenija sicer glede na evropski semafor še ni v zeleni fazi.

Grmek Košnik: Srečo imamo, da je v naši državi cepivo na voljo
Predstavnica NIJZ Irena Grmek Košnik je predstavila epidemiološko situacijo v svetu. Poudarila je, da je epidemija po svetu dosegla neslutene razsežnosti. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, je odvisno od več faktorjev, npr. od odločitev vlad o tem, kako se odzvati na pandemijo, kakšen bo napredek pri razvoju cepiv in zdravljenju, od znanosti, ki se osredotoča na to, kako končati to pandemijo in se naučiti zmanjšati vplive prihodnjih virusov, kateri inkubator so živali, pa tudi od precepljenosti prebivalstva ter sodelovanja mednarodne skupnosti.

Grmek Košnik je spregovorila tudi o vladnih ukrepih za pospešitev cepljenja pri nas. Poudarila je, da se ukrepi zdaj usmerjajo v aktivnosti, ki bodo omogočile, da se zagotovi precepljenost prebivalstva, ki bo poleg zaščite posameznika postopno pomenila tudi kolektivno imunost. Povedala je, da:

  • bo organizirano večje število mobilnih ekip, ki bodo cepljenje izvajale na različnih mestih, da se cepivo in možnost cepljenja približata vsem prebivalcem;
  • morajo izvajalci cepljenja takoj zagotoviti dovolj terminov za cepljenje vsem zainteresiranim osebam brez predhodnega naročanja na cepljenje;
  • se vsem osebam, ki se naročijo ali pridejo na cepljenje, zagotovi možnost izbire vrste cepiva;
  • se cepljenim osebam zagotovi preprosto in brezplačno pridobitev potrdila o cepljenju;
  • se izvedejo dodatne aktivnosti za promocijo cepljenja med zaposlenimi v zdravstvu.

Kacin: 10. avgust skrajni datum za pravočasno cepljenje dijakov
O dopolnjeni strategiji cepljenja in aktualnih novih ukrepih je spregovoril tudi državni sekretar Jelko Kacin. Povedal je, da osnovni cilj strategije še naprej ostaja zmanjšati umrljivost zaradi covid-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih in razbremeniti zdravstveni sistem, hkrati pa želi država na ta način omogočiti ponoven zagon gospodarstva in ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so bile zaradi krize omejene.

(foto: pixabay.com)

Nujno povečanje precepljenosti oseb nad 50 let še pred jesenjo
Precepljenost med osebami starejšimi od 65 let, pri katerih obstaja verjetnost za težji potek bolezni covid-19 je predvsem med tistimi, ki niso v institucionalnem varstvu, še vedno prenizka, je poudaril Kacin, zato je potrebno izvesti promocijo cepljenja posebej za te skupine prebivalstva, saj bi ob ponovnem izbruhu bolezni lahko doživeli okužbo s težjim potekom in ponovno polnili covid oddelke bolnišnic. Prav tako pa je treba narediti vse za večjo precepljenost zaposlenih, ki skrbijo za starejše osebe na domu, kot tudi komunicirati pomen cepljenja za druge populacijske ali profesionalne skupine.

Ne smemo prezreti tudi dejstva, je nadaljeval državni sekretar, da je glavnina tistih, ki se s težjim bolezni potekom trenutno zdravijo v bolnišnicah, veliko mlajša kot lani, saj so stari od 35 do 55 let. Kaj to lahko v povezavi z novimi sevi pomeni za jesen, ostaja predmet skrbnih analiz in ocen, je dejal.

Pred začetkom novega šolskega leta doseči čim večjo precepljenost dijakov
V okviru posodobljene strategije je obsežne naloge in ukrepe dobilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki mora takoj začeti aktivnosti za promocijo cepljenja v skupinah študentov, dijakov, učencev in zaposlenih na tem polju, z namenom čim bolj nemotenega izvajanja učnega procesa v naslednjem šolskem in študijskem letu. V odgovoru na novinarsko vprašanje je Kacin poudaril, da je 10. avgust tisti zadnji dan, ko je glede na časovne okvire doseganja zaščite po cepljenju to še mogoče doseči.

Vir: Vlada Republike Slovenije