fbpx

Rekorden odstotek pozitivnih testov od začetka epidemije – Alojz Ihan: “Slovenci smo s samomorilsko brezbrižnostjo tarča začudenih pogledov celotnega sveta”

Gwinet Paltrow v vlogi ničelna pacienta smrtonosnega virusa, ki identično spominja na COVID-19 v filmu Kužna nevarnost. (Foto: Youtube)

Po besedah NIJZ smo v  soboto zabeležili kar 42 odstotkov pozitivnih testov na covid-19, v bolnišnici se zdravi 572 pacientov, od tega intenzivno nego potrebuje 138 pacientov. Zdravniki so zaskrbljeni in se bojijo scenarija, ki smo ga videli v Bergamu, zato vztrajno pozivajo k cepljenju. Kot ugotavlja imunolog dr. Alojz Ihan, pa smo Slovenci bolj nagnjeni k teorijam zarote, kot pa da bi zaupali v znanost. Iz tega razloga se uvrščamo v sam vrh po številu smrti in sledimo negativnemu trendu vzhodnoevropskih držav, ki jim premoč nad epidemijo ni uspela.

Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist v tokratnem mnenju v časopisu Delo poudarja, kako se je Slovenija znašla na nesrečni strani vzhodnoevropskih držav, kjer strategija s cepljenjem ni dosegla zastavljenih ciljev, posledično pa se bo to poznalo v več smrtnih žrtvah in več obolelih v bolnišnicah. “Medtem ko so se zahodne države zdravstveno stabilizirale in življenjsko normalizirale z veliko precepljenostjo in posledično majhnim deležem umrlih med okuženimi (pod 0,5 odstotka), pa imamo na evropskem vzhodu od pet- do desetkrat večji delež umrlih med pozitivnimi na covid-19 in kar 20-odstotni delež svetovnih okužb (ob štiriodstotnem deležu prebivalstva),” je pojasnil.

Vse bolj se tako približujemo balkanskim državam, ki jim zajezitev epidemije ni uspela, med njimi najbolj izstopajo Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Romunija. V Bosni so zabeležili 3500 umrlih na milijon, v Sloveniji pa 2500 umrlih na milijon. “Pandemija covida-19 je v Evropi ustvarila razmejitev, ki nas od Baltika do Balkana nenavadno ostro deli na države, ki disciplinirano in z malo smrtnimi žrtvami obvladujejo bolezen ter spet živijo “normalno”, in na države z veliko smrtnostjo ter slabo epidemijsko in življenjsko perspektivo – Slovenija je, žal, na slabi, vzhodni strani te razmejitve,” je dejal.

Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

Kot pojasnjuje, smo Slovenci z 2500 umrlimi na milijon integralni del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo do epidemijskih dejstev postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta. Kot opaža, smo Slovenci tudi bolj nagnjeni k obolelosti, kot pa da bi se cepili in se zaščitili. “Epidemija se bo zaradi zelo nalezljivega virusa končala tudi pri nas, vsak si bo s cepljenjem ali okužbo v svojem imunskem spominu vtisnil izkušnjo virusa, le da bomo na vzhodnoevropskih poljih smrti za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali, ker virusu raje nastavimo svoja telesa, kot se odločimo za rutinski cepilni pik,” je pojasnil.

Iščemo različne izgovore in smo brezbrižni do ostalih
Po njegovem mnenju smo v zunanjem pogledu pokazali predvsem nerazumljivo brezbrižnost do bolezni in smrti, ki kosi pred našimi nosovi, brezbrižnost do soljudi, naše prihodnosti in tudi naših lastnih življenj, medtem ko verjamemo v “lunatične” teorije o čipih v cepivu. “V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi preostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas v čemerkoli prepričeval,” je poudaril Ihan.

Ker nismo zadostno cepljeni, nam grozi scenarij, ki se je lani zgodil v Bergamu. (Foto: epa)

V nadaljevanju se sprašuje, kaj se dogaja z Vzhodno Evropo, da se kljub rešitvi na pladnju ne želimo cepiti in pomagati pri zajezitvi virusa. “Kaj nas ob naših povsem raznovrstnih vladah in njihovih politikah ter epidemijskih strategijah dela tako homogeno brezbrižne in neučinkovite, da delujemo kot enoten, nesrečni blok na svetovnem pandemijskem zemljevidu?” je še zapisal.

Grožnja smrti nam je ohromila razum
Ihan meni, da bi nam lahko sociologi, psihologi in drugi znali obrazložiti, zakaj Slovenci raje čakamo na obolelost, kot pa da bi vklopili razum. “A sociologi, psihologi in drugi mojstri človekovega duha bi nam medtem lahko vseeno povedali, kaj je na nas tako posebnega, da nam je grožnja smrti ohromila kolektivni razum. Če si bomo razjasnili vsaj to izkušnjo, se bomo morda odrešili podobne samomorilske brezbrižnosti in posledične krvave usode vsaj za naslednjo epidemijo, vojno ali podobno katastrofo,” je dejal.

Foto: epa

V soboto so v Sloveniji opravili 3948 PCR-testov in z njimi potrdili 1663 okužb z novim koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pozitivnih je bilo kar 42 odstotkov opravljenih testov. Število aktivnih primerov okužbe se je po oceni NIJZ povzpelo na 27.686. V bolnišnici se jih trenutno zdravi 572, intenzivno nego potrebuje 138 ljudi, pri čemer je najmlajši bolnik star komaj 19 let.

Mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan (Foto: STA)

Še vedno nismo zadostno precepljeni
Z vsemi odmerki je bilo do sedaj cepljenega le 53 odstotkov prebivalstva, od tega 63 odstotkov, starejših od 18 let, in 74 odstotkov, starejših od 50 let. “Cepljenje je zagotovo najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep, ki lahko ustavi epidemijo. Pomembni pa so tudi drugi ukrepi, na katere, tudi če smo cepljeni, ne smemo pozabiti,” je podobno kot Ihan opozoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Sara Kovač