fbpx

Sredstva za zaščito pred soncem: Kaj je dobro vedeti?

Foto: Pixabay

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so pripravili izčrpen prispevek o sredstvih, ki nudijo zaščito pred soncem. Preberite vse, kar morate vedeti o izdelkih, ki nudijo zaščito pred soncem.

1. Kaj označuje zaščitni faktor na izdelku za zaščito pred soncem?

Zaščitni faktor (SPF = Sun Protection Factor) označuje, koliko časa lahko kožo izpostavljate soncu, ne da bi vas opeklo. SPF označuje le stopnjo zaščite pred UVB-žarki. Oznaka je enotna po vsej Evropski Uniji.

Pri svetlopoltih in otrocih lahko nezaščitena koža pordeči po petih do desetih minutah na soncu. Krema z zaščitnim faktorjem 30 ta čas teoretično podaljša za 30-krat, na 150 do 300 minut. Težava je v tem, da pogosto ne nanesemo dovolj zaščitnega sredstva (za celo telo bi ga morali naenkrat nanesti 40–50 ml), zato mora biti čas izpostavljenosti soncu bistveno krajši.

2. Kako visok naj bo zaščitni faktor za odrasle?

Odvisno od tipa kože posameznika. Kozmetični izdelek je lahko označen kot zaščitno sredstvo pred soncem le, če ima zaščitni faktor UVB najmanj 6 in je zaščitni faktor UVA vsaj ena tretjina označenega SPF (razmerje med UVB in UVA mora biti najmanj 3 : 1).

Sredstva z zaščitnim faktorjem od 6 do 10 nudijo majhno zaščito pred soncem, tista z zaščitnim faktorjem od 15 do 25 srednjo, izdelki z zaščitnim faktorjem od 30 do 50 pa močno zaščito, a le, če uporabite dovolj izdelka.

3. Kako visok naj bo zaščitni faktor za otroke?

Otroška koža je bistveno bolj občutljiva, izpostavljenost soncu pa se »nalaga na račun« in je pomemben dejavnik poznejšega razvoja kožnega raka. Zaščita pred soncem naj bo zato “celovit projekt”: senca, oblačila in šele nato zaščitni faktor.

Otroci morajo biti zaščiteni z oblačili in pokrivali (iz temne in gosto tkane tkanine). Žgoče opoldansko sonce med 11. in 15. uro pa je tabu za vse otroke.

Otroška koža potrebuje visok do zelo visok faktor zaščite pred soncem – najmanj 30, po možnosti 50+. Za zaščito kože starejših otrok (6 ali 7 let in več) lahko uporabite enak izdelek kot za odrasle.

Foto: Pixabay

4. Kakšna je razlika med UVA- in UVB-sevanjem?

Okrajšava UV-sevanje pomeni ultravijolično sevanje v sončni svetlobi. Sestavljajo ga daljši valovi žarkov UVA (320 do 400 nanometrov) in krajši UVB (280 do 320 nanometrov).

UVA-žarki prodrejo globlje v kožo in povzročajo prezgodnje nastajanje gub in staranje kože, UVB-žarki pa lahko povzročijo opekline. Medtem ko UVA-žarki prehajajo tudi skozi okensko steklo, žarke UVB zaustavi že običajno steklo.

Tako prvi kot drugi pa prehajajo skozi vodo, zato lahko povzročijo opekline tudi med kopanjem. Oboji lahko dolgoročno povzročijo kožnega raka. Sončni žarki vsebujejo veliko več sevanja UVA kot UVB.

Izpostavljenost UV-sevanju je še posebej velika na morju in v gorah, saj voda, pesek in sneg močno odbijajo UV-žarke. Moč sevanja UVA je čez dan približno enaka, medtem ko je sevanje UVB najmočnejše opoldne, ko je sonce visoko na nebu. Ultravijolično sevanje sestavljajo tudi valovi žarkov UVC, ki pa ne predrejo zemeljske atmosfere.

5. Kakšna je razlika med kemičnimi in mineralnimi filtri za zaščito pred soncem?

Kemični filtri delujejo tako, da absorbirajo UV-žarke in UV-sevanje pretvorijo v neškodljivo toploto. Imenujemo jih tudi organski filtri (octylcrylene, octinoxate, oxybenzone itd).

Fizični (mineralni) filtri so sestavljeni iz pigmentov, ki kot nešteto drobnih ogledal na koži odbijajo UV-žarke in tako preprečujejo, da bi prodrli v kožo. Imenujemo jih tudi anorganski filtri.

Proizvajalci jih pogosto zmeljejo v drobne nanodelce, tako da na koži ne tvorijo belega filma. Če filtri vsebujejo nanodelce, morajo proizvajalci to posebej označiti na seznamu sestavin z besedo »nano«. V to skupino spadata kemikaliji titanov dioksid in cinkov oksid.

6. Ali izdelek, ki je ostal od lanskega leta, še nudi zaščito pred soncem?

Če je izdelek normalne konsistence, videza in vonja, je še vedno učinkovit. Kemikalije, ki delujejo kot zaščitni faktor, so namreč izredno obstojne. To smo preverili tudi na našem testu: izkazalo se je, da je učinkovitost še vedno takšna, kot zagotavlja proizvajalec. Seveda pa zavrzite izdelke, katerih sestavine se med seboj ločijo ali imajo nenavaden vonj.

7. Koliko kreme za sončenje naj uporabim?

Da bi kožo zaščitili s tako visokim faktorjem, kot je zapisano na embalaži, bi morala oseba, visoka 1,80 metra, porabiti približno 40 mililitrov izdelka za celo telo (približno tri zvrhane jedilne žlice).

To pomeni, da 200-mililitrska krema zadostuje največ za pet dni, saj se po kopanju, brisanju in znojenju zaščita zmanjša (ali izgubi), zato je treba kremo nanesti znova. Za 14-dnevne počitnice na plaži to pomeni vsaj tri pakiranja na osebo!

8. Kaj pomeni oznaka “vodoodporno”?

Potrošniške organizacije smo kritične do te oznake in smo že pred štirimi leti na testih prenehale preverjati, ali je trditev resnična.

Proizvajalci lahko trdijo, da je izdelek »vodoodporen«, če po dveh 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Še enkrat poudarjamo, kar smo že večkrat zapisali: zaščito zmanjšujejo vsako kopanje, brisanje in znojenje, zato lahko takšna navedba vzbuja lažno varnost.

9. Ali oznaka “wet skin” (mokra koža) pomeni, da je izdelek “vodoodporen”?

Ne. Najprej: ni uradnega dogovora o tem, kaj navedba pomeni. Največkrat pa proizvajalci tako označijo izdelek, ki se dobro porazdeli na koži, tudi če je ta mokra.

10. Lahko koža zdravo porjavi?

Ne. Porjavitev je (samo)zaščitna reakcija kože. Tudi če koža ni opečena, je lahko poškodovana. Sončne opekline niso potrebne za razvoj kožnega raka.

Že manjši odmerki UV-svetlobe (zlasti na sicer pokritih predelih kože) lahko sprožijo mutacije kožnih celic. Tudi izdelki za zaščito pred soncem ne omogočajo neskončno dolgega varnega sončenja. Z njimi le podaljšate obdobje, dokler se vaš “sončni račun” ne zapolni.

Urša Šmid Božičevič, Za upokojence