Tako koronavirus covid-19 prizadene človeško telo

Foto: epa

Veliko je govora o novem virusu in bolezni, ki jo povzroča, torej covidu-19, malce manj pa je znano, kako ta poteka. Večina ljudi, osem od desetih, bo izkusila zgolj blago obliko bolezni. Ključna simptoma sta povišana telesna temperatura in kašelj. Obenem so možni tudi drugi simptomi kot so: telesne bolečine, vneto grlo in glavobol. Če pa bolezen napreduje, pa bo tudi telesna reakcija močnejša. V takšnem primeru lahko pride do močnega vnetja, ki lahko človeško telo resno poškoduje. Pojavi se pljučnica. Okoli 6 odstotkov je kritično bolnih. V takšnem primeru se prične postopna odpoved telesa, ob čemer obstaja resna nevarnost smrti, ki je lahko posledica septičnega šoka, ko postane krvni pritisk nevarno nizek, telesni organi pa odpovedo. 

V zadnjih tednih in mesecih je veliko govora o koronavirusu in bolezni covid-19, vendar pa nimamo jasne predstave, kako natančno poteka. Okužba se je pojavila šele decembra lansko leto, vendar pa je od takrat pandemija že zajela celoten svet. Znano je, da bolezen pri večini poteka v blagi obliki, a nekateri lahko celo umrejo. Vse se prične z dobo inkubacije. Virus v tem obdobju prodre v celice človeškega telesa. Gre za nekakšno “ugrabitev” celic. SARS-CoV-2 lahko vstopi v telo skozi dihala oziroma ko nekdo v bližini zakašlja. Druga možna pot vstopa virusa v telo pa je, ko se človek dotakne neke okužene površine in zatem svojega obraza, poroča BBC.

Ob tem virus najprej napade celice v grlu, pa tudi zračne poti in pljuča ter jih spremeni v “tovarne koronavirusa”, ki proizvedejo ogromne količine novega virusa, da se invazija lahko uspešno nadaljuje. V tej zgodnji fazi obolenja človek bolezni še ne zazna. Številni ljudje nikdar ne razvijejo simptomov. Inkubacijska doba, torej čas med okužbo in prvimi simptomi, se časovno zelo razlikuje od posameznika do posameznika. V povprečju sicer traja pet dni.

Foto: wikimedia commons

Blaga oblika bolezni
Večina ljudi, osem od desetih, bo izkusila zgolj blago obliko bolezni, pri čemer ostajata ključna simptoma povišana telesna temperatura in kašelj. Obenem so možni tudi drugi simptomi: telesne bolečine, vneto grlo in glavobol. Vendar pa slednji simptomi niso tako pogosti. Vročino in vsesplošno slabo počutje povzroči odziv telesa oziroma imunskega sistema na virus. Imunski sistem je namreč prepoznal virus kot vsiljivca, zato vsem delom telesa to tudi sporoča.

Kašelj, ki se pojavlja, je načeloma suh, lahko pa se med kašljanjem izloča tudi gosta sluz, ki vsebuje odmrle pljučne celice, ki jih je virus uničil. Takšne simptome se zdravi s počitkom v postelji, veliko tekočine in paracetamolom (Lekadol ali Daleron). Posebna bolnišnična oskrba v takšnem primeru ni potrebna. Takšno stanje sicer traja kakšen teden dni. Po tem obdobju si večina opomore, saj je telo virus premagalo. Po nekaterih raziskavah pa naj bi virus povzročal tudi smrkanje, torej simptome podobne prehladu.

Hujša oblika bolezni
Če bolezen napreduje, je to posledica močnejše telesne reakcije. V takšnem primeru lahko pride do vnetja, ki lahko človeško telo resno poškoduje. Virus namreč povzroči močno neravnovesje v odzivu imunskega sistema, kar se kaže kot hudo vnetje. Ne razumemo še, kako do tega pride. Razvije se pljučnica. To se zgodi, ko virus prodre skozi usta, sapnik, pljučne cevčice, vse do pljučnih dihalnih mehurčkov.

To je kraj, kjer prihaja do izmenjave dihalnih plinov med pljuči in krvjo. Ko nastopi pljučnica, pa se ti mehurčki napolnijo s tekočino, kar lahko vodi v resne težave z dihanjem. Prav zato bodo nekateri ljudje potrebovali ventilator, ki jim bo olajšal dihanje. Takšen razvoj bolezni se opaža pri okoli 14 odstotkih bolnikov.

Foto: wikimedia commons

Kritična oblika bolezni
Ocenjuje se, da kritično zboli okoli 6 odstotkov obolelih za novim virusom. V takšnem primeru se prične postopna odpoved telesa, ob čemer obstaja resna nevarnost smrti. Imunski sistem namreč povsem podivja, s tem pa lahko resno ogrozi telo. Pride lahko tudi do septičnega šoka, ko postane krvni pritisk nevarno nizek, telesni organi pa nehajo pravilno delovati, ali pa celo povsem odpovejo. Akutni respiratorni distresni sindrom ali sindrom poškodbe pljuč, ki ga povzroči zelo močno vnetje pljuč,  privede do tega, da v krvi ni več dovolj kisika.

Ob tem lahko odpovedo ledvice, ki so zadolžene za čiščenje krvi, pride pa lahko tudi do poškodbe črevesne sluznice. Če imunskemu sistemu ne uspe obvladati virusa, se bo ta posledično razširil povsod in prizadejal še mnogo več škode. Takšno stopnjo obolenja je potrebno zdraviti z izredno invazivno metodo ECMO ali zunajtelesno membransko oksigenacijo. Gre za sistem nekakšnih umetnih pljuč, ki skozi tube iz telesa jemljejo kri, jo napolnijo s kisikom ter vrnejo v telo, vendar pa smrt zaradi hudih telesnih okvar v takšnem primeru ni izključena.

Potek umiranja bolnikov
Nekateri bolniki umrejo navkljub vsem naprezanjem zdravniškega osebja. Na primer kronični kadilci, ki lahko dobijo hudo obliko pljučnice ter akutni respiratorni distresni sindrom. V takšnih primerih včasih tudi priklop na ventilator ne pomaga. Pljuča odpovedo, posledično pa se ustavi tudi srce. Smrt lahko nastopi v kakšnih desetih dneh po hospitalizaciji. Celo metoda ECMO včasih ne more rešiti posameznika pred smrtjo, do katere lahko pride zaradi hude oblike pljučnice in septičnega šoka, ko se kritično zniža krvni tlak.

Domen Mezeg