Bomo kmalu leteli z električnimi letali?

Foto: Facebook

Izraelsko start-up podjetje Eviation Aircraft je optimistično glede svojega električnega letala, za katero so na letošnjem pariškem letalskem sejmu prejeli že več deset naročil. Z razvojem električnih letal se ukvarjajo tudi številna manjša podjetja, veliki proizvajalci pa medtem razvijajo letala s hibridno tehnologijo, na kakršnih bomo lahko leteli že čez nekaj let.

Na letošnjem letalskem sejmu v Parizu, ki je potekal konec junija, je vso pozornost ukradlo električno letalo izraelskega start-up podjetja Eviation Aircraft. Letalo je sposobno z enim polnjenjem litij-ionske baterije preleteti več kot 1.000 kilometrov pri hitrosti 805 km/h, ki je primerljiva s sodobnimi komercialnimi letali. Letalo poganjajo trije električni motorji, od katerih se po eden nahaja na vsakem krilu in na repu. Letalo, ki je široko 12 metrov, lahko prevaža le devet potnikov, a to ne predstavlja težave za letalsko družbo Cape Air, ki je že oddala naročilo za več deset takšnih letal. Letalo stane 4 milijone dolarjev, še poroča Quartz.

Veliki proizvajalci letal razvijajo letala s hibridno tehnologijo
Poleg podjetja Eviation Aircraft se z razvojem električnih letal ukvarjajo še številna druga manjša podjetja. A tudi veliki proizvajalci letal ne zaostajajo pri inovacijah. Boeing in letalska družba JetBlue sta investirala v podjetje Zunum Aero, ki bo letos izdelalo hibridno letalo. Takoj za njimi naj bi združeni podjetji United Technologies in Raytheon pričeli izdelovati hibridno turbopropelersko letalo, od Airbusa pa takšen produkt pričakujejo do leta 2022.

Foto: Facebook

Države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov pripravile subvencije
Na razvoj električnih letal se pripravljajo tudi države; Švedska in Norveška sta se že zavezali, da bodo vsi poleti na kratkih linijah do leta 2040 električni, Škotska, Nizozemska, Kalifornija in Združeno kraljestvo pa so pripravile finančne spodbude za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v letalstvu.

Rok Krajnc

  • GverilaStyle

    ma lepo vas prosim no, sej se narod nezna z avtomobili po cestah vozit tako kot je treba….po zraku bo pa bolje??? Bedaki.

    • tretjerazredni

      Očitno ni slabše, saj letala redko padejo na tla. Primerjava je vseeno neumestna, če bi bilo v zraku toliko letal kot avtomobilov, bi deževali letalski deli in človeški ekstremiteti.
      Leteči avtomobili so vseeno prihodnost, saj so opremljeni s senzorji, isto kot nekateri hitri in spretni droni, ne letijo še kot vrabčki in siničke, ampak tehnika počasi rine tja.
      Varno v zraku ne bo nikoli, višina pomeni potencial energije, višje in hitrejše kot leti, težje kot je letalo, več energije mora tako ali drugače kontrolirati in sprostiti.

  • tretjerazredni

    Vse kar lahko ostane v zraku, to zmore zaradi razlike v pritisku zraka. Letenje ne omogoča nasprotno enaka sila ampak razlika v tlaku, ki nastane zaradi zelo preprostega pravila, hitreje kot se nek fluid premika, manjši je pritisk. Zato so krila oblikovana tako, da zrak nad njimi zdrsne mimo hitreje kot na spodnjem delu, ker je pod krilom zrak bolj gost, rine krilo celo letalo gor. Tudi propelerji na motorjih delajo isto, ustvarijo tok nizkega pritiska, v katerem drsi letalo, okoliški zrak pa ga rine naprej.
    Razvoj električnih letal je prav tako zavožen kot električni avtomobili, ki so izdelani isto kot navadni, le motor poganja elektrika namesto nafte. Zakaj de matrajo z elektriko, če so potem avti isti, ne morejo izkoristiti prednosti električnih pogonov, poganjajo jih pa težke baterije, ki ne morejo skladišliti niti približno toliko energije kot jo vsebuje kapljica nafte.
    Najbolj brez veze so hibridi, ki delujejo isto kot navaden bencinski motor, le da slabo poganjajo kolesa in polnijo baterije, pri čemer izgubljajo energijo v nič. Hibrid je torej bolj kompliciran, težji in manj učinkovit bencinski pogon, brez veze.
    Električni avti kompenzirajo s ceno polnjenja akomulatorjev iz poceni državnega omrežja, s polnimi baterijami lahko prevozimo kratke razdalje skoraj zastonj, če pa se prej izprazni, ga bencinski motor vseeno porine do cilja in obenem polni nazaj baterijo.
    Hibridno letalo uporablja bancin za vzlet in pristsnek, kjer bi baterije najbolj trpele, potem pa samo vzdržuje neko hitrost z električnim nastavkom, pri čemer počasi pada in tako z minimalno porabo elektrike doseže večje razdalje. Baterije letalu omogočajo večji izkoristek kril, saj med kontroliranim padanjem ne rabi bencina.
    Kot lahko vidimo, hitre reakcije razmeroma varčnih in močnih električnih motorjev ne nadomeščajo gole sile izgorevanja nafte temveč pomagajo bolje izrabiti fizikalne in mehanske lastnosti naprave, omogočajo bolj racionalno vožnjo in letenje ter cel kup raznih trikov, ki pomagajo kanalizirati naravne sile v željeno smer in delovanje.
    V prihodnosri bomo tako videli oziroma uporabljali naprave, ki bodo precej bolj komplicirane in gibljive, podobno kot mehanska žival, se bodo številni motorčki in pumpe trudili premagovati, usmerjati naravne sile ter ob enem paziti na varnost in udobje potnika, nekoč bo imel vsak človek svojega avtonomnega robota, ki ga bo nodil po svetu ter mu pomagal pri vsakodnevnih opravilih, če nič drugega bo skrbel pa za dobro voljo.

  • samsara

    “Letalo, ki je široko 12 metrov…”

    Lepo vas prosim, no. Kakšne oslarije pišete!
    Očitno ne razmišljate med pisanjem, ali pa vam ne deluje osnovna logika. Tudi nimate najmanjšega pojma o letalstvu, kar ste doslej že večkrat dokazali z vašimi absurdnimi prevodi in izkazanim nepoznavanjem specifičnih izrazov, katere pozna vsak povprečen ljubiteljski poznavalec tega področja.

    Pri letalih se praviloma poleg ostalih podatkov navede dolžino trupa, ki je pri konkretnem letalu 12,20m, ter razpon kril, ki je tukaj 16,12m.
    Hitrost križarjenja je pri tem letalu 482 km/h.
    Nikoli pa ne preseže hitrosti 630 km/h….

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!