fbpx

Moderna napovedala razvoj mRNA cepiv proti petnajstim najbolj smrtonosnim boleznim na svetu

Foto: epa

Kljub temu, da je pretekla tri leta naša življenja neizbrisno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, pa v tem času nikakor niso nehali razsajati preštevilni drugi virusi, ki vsako leto zahtevajo na sto tisoče, če ne celo milijone človeških življenj. Prav ta množica patogenov je bila skupaj s še vedno aktivno epidemijo kitajskega koronavirusa razlog, da je ameriško podjetje Moderna naredilo načrt za izdelavo mRNA cepiv za zaščito pred petnajstimi različnimi virusnimi obolenji, ki trenutno razsajajo po svetu.

Moderna je relativno mlado ameriško farmacevtsko in biotehnološko podjetje, ki sta ga septembra leta 2010 v mestu Cambridge v Massachusettsu ustanovila Derrick Rossi in Timothy A. Springer. V letih, ki so sledila, se je podjetje osredotočilo na razvoj mRNA (oznaka za informacijsko ribonukleinsko kislino) cepiv, pri čemer je bil njihov najbolj odmeven dosežek razvoj mRNA cepiva proti covidu-19 (v komercialni rabi le-to nastopa pod tržnim imenom Spikevax), ki ga je podjetje razvilo v sodelovanju z ameriškim Nacionalnim inštitutom za alergije in nalezljive bolezni ter Oddelkom za napredne biomedicinske raziskave in razvoj. To cepivo je postalo širši javnosti najprej dostopno v ZDA, saj mu je ameriška Agencija za hrano in zdravila (ang. Food and Drug Administration – FDA) 18. decembra 2020 podelila dovoljenje za uporabo v sili (ang. emergency use authorization), kar de facto pomeni vstop zdravila v promet po hitrem postopku.

Modernino cepivo je sicer postalo do danes eno najbolj razširjenih mRNA cepiv proti covidu-19, saj ga je za splošno rabo do sedaj odobrilo pet držav (Avstralija, Kanada, Švica, VB in ZDA), več kot sto (vključno s Slovenijo) pa mu jih je podelilo dovoljenje za uporabo v sili. Seveda ne gre za edino mRNA cepivo proti novemu koronavirusu, saj sta cepivo s tržnim imenom Comirnaty, ki deluje na osnovi mRNA, razvila tudi biotehnološki podjetji iz Nemčije in ZDA Pfizer in BioNTech, za njegov razvoj pa si je (sicer neuspešno) prizadevalo tudi nemško farmacevtsko podjetje CureVac N.V.

Cepiva (morda pa tudi cepivo) proti najbolj razširjenim virusom
Zaradi izjemnega uspeha, ki so ga dosegli z razvojem omenjenega mRNA cepiva proti kitajskemu koronavirusu, so si pri Moderni sedaj zastavili že nove cilje, ki pa so še bistveno bolj ambiciozni; njihov načrt namreč v prihodnjih treh letih (do leta 2025) predvideva razvoj mRNA cepiv, ki bi bila učinkovita proti kar petnajstimi najbolj razširjenim virusnimi obolenjem, in sicer gre za nekatere izmed najbolj nalezljivih in smrtonosnih virusov, ki trenutno razsajajo po svetu. V to skupino bolezni proti katerim naj bi se v bližnji prihodnosti borili z Modernimi mRNA cepivi naj bi glede na doslej znane informacije poleg covida-19 sodile še humani imunodeficientni virus oz. virus pridobljene imunske pomanjkljivosti (HIV/AIDS), tuberkuloza, virus zika, vročična čikungunja (chikungunya), krimsko-kongoška hemoragična vročica (CCHF), Marburgova virusna bolezen, mrzlica Lassa (LHF), okužba z virusom Nipah, mrzlica vzhodnoafriškega jarka (RVF), huda vročina s sindromom trombocitopenije (SFTS virus), denga, ebola, malarija in Bližnje-vzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV), ki velja za predhodnika Covida-19. Čeprav razvoj cepiv za številne izmed naštetih bolezni poteka že več let, za določene pa so cepiva tudi že na voljo (npr. za dengo, ebolo ali malarijo), pa ni znano, da bi bilo katerokoli farmacevtsko podjetje blizu odkritju mRNA cepiva za katerokoli izmed omenjenih obolenj. mRNA cepiva se namreč razlikujejo od “tradicionalnih” cepiv (ki vsebujejo neaktivne viruse, ki ob vnosu v človekov organizem aktivirajo posameznikov imunski sistem, da je le-ta preventivno pripravljen za potencialen vdor »pravih« virusov v telo), in sicer delujejo tako, da izurijo celice človekovega telesa, da proizvajajo specifične proteine, s katerimi se nato v primeru okužbe borijo proti napadom virusov.

Sicer še ni znano, ali bo šla Moderna v razvoj petnajstih specifičnih cepiv ali pa je njihov cilj razvoj enotnega cepiva, ki bi imelo potencial ščititi pred več boleznimi hkrati, morebiti celo pred vsemi petnajstimi boleznimi naenkrat. Čeprav so cepiva, ki ljudi ščitijo pred več različnimi virusi hkrati že v splošni rabi po vsem svetu (eno od takšnih je npr. šestvalentno cepivo DTP+Hib+IPV+hepB, ki je namenjeno cepljenju novorojenih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju (DTP), hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B), pa doslej še nikomur ni uspelo razviti cepiva, ki bi nudilo zaščito kar proti petnajstim različnim virusom, zato bi razvoj takšnega cepiva pomenil velik preboj na področju farmacije, njegova uporaba pa bi bila tudi izjemno praktična, saj bi zmanjšali potrebo po večjem številu posameznih odmerkov za zgolj posamezne bolezni.

Matej Markič