fbpx

Nemški znanstveniki odkrili: Obolenje s covidom lahko pusti trajne brazgotine na pljučih

Foto: epa

Nemškim znanstvenikom je uspelo dokazati, kako težke posledice na pljučih lahko pusti težka oblika covida-19. Kot je znano, pa težji potek bolezni preprečuje le cepljenje, zato je poudarjanje njegovega pomena še toliko bolj pomembno.

Po skoraj dveh letih pandemije je znano, da težka oblika covida-19 lahko povzroči veliko škodo našim pljučem in da so posledice lahko trajne. Zakaj je to tako, stroka še vedno raziskuje. So pa nemški znanstveniki na podlagi izvedene raziskave le uspeli dokazati, da na pljučnem tkivu po covidu-19 ostanejo težke brazgotine. Znanstvena ekipa pod vodstvom Leifa-Erika Sanderja je v eni od berlinskih bolnišnic na podlagi študije prišla do odgovora, da ima na posledice na pljučih največji vpliv človeški imunski sistem in ne razmnoževanje virusa. 

Posledice so lahko smrtne
Zaključki, do katerih so prišli, so bili objavljeni v znanstvenem časopisu Cell, v teh pa sugerirajo, da virus povzroči, da naš imunski sistem med upiranjem virusu ustvarja brazgotine, ki pa škodijo našim pljučem. S tem se tkivo spremeni, se zadebeli in izgubi elastičnost. Pacienti morajo biti v takih primerih zelo dolgo priključeni na kisik, ali pa jim mora biti kisik umetno dovajan s pomočjo umetne ventilacije. Velika verjetnost pa je, da bodo pacienti s težko obliko covida-19 razvili akutni respiratorni distresni sindrom, ki se lahko konča s smrtjo. Znanstveniki, ki so svojo študijo opravljali na podlagi mikroskopskega pregleda pljuč preminulih pacientov za covidom-19, so na pljučnem tkivu našli značilnosti, ki so karakteristične za težko fibrozo, povedali pa so tudi, da do upada delovanja pljuč pride šele po dveh ali treh tednih po pojavu prvih simptomov, kar pomeni, da je razlog za to imunski sistem in nekontrolirano razmnoževanje virusa. 

Kdo so bolj ranljive skupine?
Po mnenju znanstvenega tima obstajajo podobnosti med covidom-19 in idiopatsko pljučno fibrozo, in sicer naše telo pri obeh reagira tako, da na pljučih začne kopičiti kolagen, ki pa je eden od glavnih elementov tkiva brazgotine. Zaradi fibroznega tkiva, ki nastane, naše telo zelo težko dobi kisik, ki ga potrebuje. Glede na omenjena dejstva so ranljive skupine, ki so bolj dovzetne za omenjeni bolezenski stanji, ljudje z določenimi zdravstvenimi stanja, kadilci – predvsem moški in starejši od 60 let. Pozitivna stran je, da se pri posledicah, ki nastanejo po covidu, brazgotine lahko v neki meri odpravijo, med tem ko je pri fibrozi to nemogoče, znanost pa stremi k temu, da bi pojavljanje brazgotin že od začetka preprečila.

Tanja Brkić