fbpx

Niko Mihelič: Za bruseljske politike je bila odločitev o prepovedi vozil z motorji z notranjim izgorevanjem enostavna

Uporaba električnih avtomobilov po letu 2035 sproža številna vprašanja. (Foto: Freepik)

Z začetkom dvajsetega stoletja se je začela zgodovina vrteti hitreje. Predvsem tehnološko se je zgodilo nepredstavljivo veliko. Poleg vsega ostalega, se je pojavil tudi avto in kmalu postal dostopen marsikomu. Svoboda je dobila partnerja, ki ji je dobesedno zagotovil neslutene razsežnosti. Vsakdo, tudi mali človek, se je lahko odpravil kamorkoli, kadarkoli in s komerkoli si je zaželel.

Glavni “krivec” je bil motor z notranjim izgorevanjem, ki je bil enostaven, vzdržljiv, predvsem pa je bilo njegovo gorivo zelo učinkovito, enostavno za shranjevanje in polnjenje rezervoarja v nekaj minutah.

Približno ob istem času se je rodil tudi elektromotor. Še enostavnejši, tišji, manjši in izjemno učinkovit. Žal pa je bilo z njegovim “gorivom” povsem drugače kot s tistim prvim. Pripeljati ga je bilo potrebno (še vedno je tako), neposredno do elektromotorja po vodnikih. Zaradi tega imajo elektrificirane železnice zahtevno mrežo nad progami. Za osebni prevoz je to neizvedljivo. Edina možnost je primeren akumulator, kar pa ni enostavno in poceni, predvsem pa so akumulatorji veliki in težki ter sestavljeni iz redkih, dragih surovin.

Za politike je odločitev enostavna
Politik je človek, ki je na tak ali drugačen način prišel na položaj odločanja. Poklic politika je zelo zanimiv, saj ne zahteva izobrazbe, za nič ne odgovarja, je pa pri odločanju najpomembnejši. Zaradi tega ni prav nič čudno, da s ponosom sprejema odločitve, daje obljube in suvereno zahteva tudi nemogoče. V zgodovini so bile, so in bodo njihove odločilne poteze razkrinkane šele s časom. Dobre, realne in slabe nemogoče. Čas pa živi z njimi pa “bilo kar bilo”. Za marsikoga je napoved ukinitve motorjev z notranjim zgorevanjem nepotrebna in nerealna.

V nadaljevanju le o prometu
Moje videnje bom zelo poenostavil in ga skušal razložiti čim bolj enostavno. Idealno bi bilo, če bi bila vozila za prevoz štirih oseb z vožnjo po predpisih težka okoli 700 kilogramov. Tako vozilo potrebuje za pogon in hitrost vožnje dobrih 100 kilometrov na uro motor s približno 20 kilovati moči. Če ga poganja motor z notranjim izgorevanjem, je potrebna posoda za gorivo s prostornino 20 do 30 litrov, kar pomeni dodatno težo približno 25 kilogramov.

Foto: epa

Če je motor električen, pa je potreben akumulator, ki tehta vsaj 150 kilogramov in zavzema veliko več prostora od rezervoarja za gorivo. Življenjska doba rezervoarja je nekajkrat daljša od življenjske dobe motorja, življenjska doba akumulatorja pa nekajkrat krajša od elektromotorja. Da o razgradnji po uporabi sploh ne govorim, saj to sedaj za večino, sploh pa politike, ni pomembno. Zelo težko si predstavljam današnje električne avtomobile kot starodobnike …

Posebno področje je oskrba z gorivom – elektriko. Marsikdo si misli, da bo vedno tako, kot je sedaj. Vendar pa pomeni povečanje števila električnih avtomobilov povečanje porabe električne energije, ki je že danes tako ali tako ni v izobilju za industrijo in človeka. Poseben problem so polnilnice in dovod do njih. Omrežja niso narejena za takšne obremenitve. Kako bo v naseljih, kjer nima vsako stanovanje svoje garaže. Bo skozi okno stanovanja visel kabel do avtomobila? Ne bo šlo …

Ko opazujem današnja vozila (vsa), ne vem, ali naj se smejem ali naj bom realno zaskrbljen. Avtomobili za dovoljene hitrosti so premočni, pretežki in preveliki. Zdi se mi, kot bi živeli po načelu “jaz si lahko privoščim, kaj pa drugi in kaj bo jutri, me pa ne zanima“. Velikokrat sem že zapisal in dejal, da bi bil vesel politike, ki bi obdavčili kilograme. 700 kilogramov težko vozilo za vožnjo s hitrostjo 200 kilometrov na uro ne potrebuje 40 kilovatov, ampak skoraj 100! Poraba goriva ni enkrat večja, 6 do 8 l/100 kilometrov, ampak vsaj trikrat, 9 do 12 l/100 kilometrov. Vendar pa ob dejstvu, da 700 kilogramov težkih vozil skorajda ni, je poraba in seveda z njo količina onesnaževanja velikokrat večja.

Ob zapisanem je potrebno omeniti še življenje z električnimi avtomobili. Sama vožnja s polnim akumulatorjem je super. Ni sklopke, ni menjalnika, ni hrupa. Če pa bi radi odšli v Dalmacijo, Nemčijo ali kamorkoli dlje, je to misija bolj podobna pustolovščini kot vožnji – potovanjem, ki smo jih vajeni sedaj. To pomeni, da je dobro imeti ob električnem avtomobilu še takega na tekoče gorivo ali plin …

Seveda je treba omeniti tudi ceno. Če so električni avtomobili bodočnost, bi morali biti cenejši. Danes – in verjetno bo tako vedno, je sodoben električni avto zelo drag. Trga z rabljenimi ni, predvsem pa je težava kam in kako s starim akumulatorjem in koliko bo treba odšteti za novega …

Kaj se mi zdi pošteno in realno
Morali bi razmišljati in spodbujati izboljšave motorja z notranjim izgorevanjem (sam sem izdelal takega, ki ima skoraj 100-odstotno boljši izkoristek – morda o tem kdaj drugič). Veliko možnosti je z drugimi gorivi na osnovi naravne fotosinteze – sonce in voda omogočajo rast rastlinam, te porabljajo ogljikov dioksid in veliko je še možnosti.

Zagotovo so bodočnost lahka električna vozila, mislim predvsem na hibride, kjer bi mali motorji poganjali generatorje in polnili manjše akumulatorje. Predvsem v mestih, stoječem prometu in gnečah bi bili ti motorji ugasnjeni, saj bi bilo elektrike za “polževo premikanje” v akumulatorjih dovolj. Tudi gorivo za take motorje bi bilo lahko bio ali vsaj mešanica s fosilnimi.

Prepričan sem, da se bo do leta 2035 zgodilo še marsikaj, pa srečno.

Niko Mihelič