fbpx

Premier Janša s pritiskom na rdeči gumb zagnal superračunalnik Vega

Foto: Gov.si

Predsednik vlade Janez Janša se je danes v Mariboru udeležil slovesnosti ob zagonu superračunalnika Vega, največjega superračunalnika v Sloveniji in prvega superračunalnika EuroHPC. Superračunalnik Vega, po besedah prorektorja mariborske univerze Zorana Rena, uvršča Slovenijo med svetovne velesile po računalniški moči ter tako omogoča slovenskim in evropskim znanstvenikom izjemna odkritja. Premier Janez Janša je med drugim izpostavil prispevek takšnih sistemov pri iskanju cepiv zoper covid-19. Premier je tudi zagnal superračunalnik, s simboličnim pritiskom na rdeči gumb.

Vega je del projekta, vrednega milijardo evrov, ki je Slovenijo umestil na zemljevid evropskega superračunalniškega ekosistema. Projekt Vega je vreden 17,2 milijona evrov. Sofinancirajo ga Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter skupno podjetje EuroHPC. Superračunalnik Vega bo slovenskim in evropskim znanstvenikom omogočil sodelovanje v velikih mednarodnih raziskovalnih projektih ter dodatno pospešil razvoj znanosti in gospodarstva. Gre za izjemno pomembno naložbo za vzhodnoslovensko regijo, celotno Slovenijo in Evropo. Po besedah direktorja Izuma Aleša Bošnjaka gre za enega najmočnejših superračunalnikov v Evropi in svetu. “Trenutno je na svetu samo trinajst držav, ki imajo močnejše superračunalnike,” je dejal. Vega ima zmogljivost 6,9 petaflopov, kar je približno toliko, kot če bi okoli 50 tisoč osebnih računalnikov hkrati vzporedno računalo isto računsko operacijo. “Naša superračunalniška moč je takoj za močjo Združenega kraljestva in pred Rusijo,” je izpostavil prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, Zoran Ren.

Superračunalništvo bo evropskim malim in srednjim podjetjem omogočilo vstop v visokotehnološko gospodarstvo prihodnosti. Še pomembneje pa je, da lahko evropsko superračunalništvo s podporo umetni inteligenci pospeši identifikacijo molekul za nova zdravila in olajša sledenje okužbam s covidom-19 ter tako prispeva k reševanju življenj,” je dejala izvršna podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za digitalni prehod, Margreth Vestager. Pomen takšnih sistemov za soočanje s sodobnimi izzivi, vključno s covidom-19, je izpostavil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je zagnal superračunalnik s simboličnim pritiskom na rdeči gumb.

Image

Premier je pojasnil, da bo Vega omogočil znanstvenikom odkrivanje novih materialov in komponent, pomagal jim bo modelirati globalne fenomene, odkriti nova zdravila in medicinske terapije v borbi proti raku ali drugim trdovratnim boleznim. Prav tako bo Vega v pomoč podjetjem, predvsem tistim, ki razvijajo najnaprednejše produkte, na primer v farmaciji, avtomobilski industriji ali energetiki. S temi in podobnimi koraki Evropska unija odločno stopa tudi na pot strateške avtonomnosti, poroča STA.

Ob tej priložnosti je imel predsednik vlade Janez Janša tudi slavnostni nagovor nagovor, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti:
Spoštovana podpredsednica Evropske komisije Vestager, spoštovana ministrica dr. Kustec, spoštovani rektor prof. dr. Kačič, spoštovani direktor Jensen, spoštovani vodja projekta prof. dr. Ren,

veseli smo, da lahko pozdravimo, da Slovenija danes stopa na Evropski zemljevid superračunalnikov. V okviru evropskega projekta EuroHPC pozdravljamo superračunalnik Vega, ki je eden izmed petih računalnikov na petaravni v EU. Skupaj še s tremi tvorijo evropsko skupino superračunalnikov. Veseli me, da se tako EU in z njo.

Naš rojak Jurij Vega je v 18. in 19. stoletju blestel s svojimi logaritemskimi tablicami in izračunom števila pi na 140. decimalko. Danes potekajo v svetu tekmovanja, kjer zmagovalci recitirajo število pi na več deset-tisoč decimalk natančno. Turingov računalnik je v času druge svetovne vojne v tridesetih sekundah izračunal, kar bi takrat enemu človeku vzelo približno 20 ur dela. Superračunalnik Vega zmore kar 10 na 15 izračunov na sekundo in dviga za človeški um meje mogočega v že skoraj nepredstavljive dimenzije, vsaj za današnji čas. Besede Alana Turinga, očeta sodobnega računalništva, ki je dejal: “Tisti, ki ima neomejeno domišljijo, lahko ustvari tudi nemogoče’‘, danes zvenijo precej bolj prepričljivo kot takrat, ko so bile izrečene.

Sam se z računalništvom srečujem vse od leta 1982. Že, ko smo sredi 80-tih let v Sloveniji ustanavljali prva računalniška mikro podjetja, mi je bilo jasno, da smo na pragu nove tehnološke revolucije, ki bo dodobra spremenila naš način življenja. In dejansko se je to zgodilo z velikansko hitrostjo že v času življenja ene same generacije. Pravijo, da je Turingov računalnik z razbitjem šifer ENIGME skrajšal drugo svetovno vojno najmanj za nekaj mesecev, če ne za celo leto in tako rešil ogromno človeških življenj. V času slovenske pomladi, ob demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred 30 leti smo prav s pomočjo preprostih osebnih računalnikov naše načrte lahko ohranjali varne in izven dosega tajne politične policije.

Danes se zavedamo, da bo superračunalnik Vega posredno še dodatno močno vplival na naša življenja. Znanstvenikom bo omogočil odkrivanje novih materialov in komponent, pomagal jim bo modelirati globalne fenomene, odkriti nova zdravila in medicinske terapije v borbi proti raku ali drugim boleznim. Prav tako bo Vega v pomoč podjetjem, predvsem podjetjem, ki razvijajo najnaprednejše produkte v farmaciji, avtomobilski industriji, v energetiki in povsod drugod. S tem in podobnimi koraki Evropska unija odločno stopa tudi na pot strateške avtonomnosti. Letos še posebej poudarjamo dejstvo, da so v lanskem letu ravno superračunalniki pomagali pri razvoju cepiv in zdravil, ki so učinkovita pri zdravljenju bolezni COVID-19, s katero se Slovenija, Evropa in svet še vedno spopadajo. S pomočjo računalnikov so znanstveniki tako v kratkem času odkrili številne nove spojine, za kar bi sicer potrebovali neprimerljivo in bistveno več časa. Kako dragocen za reševanje življenj je čas v kriznih razmerah, pa verjetno danes, ko smo še vedno sredi epidemije, ni treba posebej poudarjati.

Neprecenljiva vrednost simulacij, izvedenih na superračunalnikih, bo pomembno prispevala tudi k večji odpornosti pred kibernetskimi napadi. Prav ustrezne reakcije ob pandemijah in kibernetskih napadih so tisto, kar nam bo v prihodnje pomagalo pri pravočasnem in učinkovitem odzivanju na krizne situacije in na izzive časa, ki vse to prinaša. Veseli me, da sta obe prioriteti na predlog Slovenije že postali del realnosti in ob veliki aktivnosti in zagnanosti evropske komisije se izvajata kot del programa aktualnega tria predsedstva Sveta EU, v katerem Slovenija sodeluje skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Poudarjamo tudi, da vsa človeška zgodovina dokazuje, da lahko znanost in tehnologija služita tako dobremu kot žal tudi slabemu. Ko delamo bliskovite korake razvoja na področju informatike in predvsem umetne inteligence, naj bo to opozorilo iz preteklosti vedno pred našimi očmi. Naše vodilo pa vedno služenje dobremu.

Angleški filozof Francis Bacon je že pred pol tisočletja zapisal znano misel, da je suverenost človeka v znanju in da je v znanju moč. Danes superračunalniki in umetna inteligenca to trditev nadgrajujejo v misel, da je suverenost človeka vse bolj tudi v sposobnosti obvladovanja znanja, v obvladovanju te moči in zato v njegovih vrednotah in njegovi etiki. Naj v tem duhu, spoštovani gospod direktor in vsi ostali, zaželim vsem, ki boste uporabljali superračunalnik Vega, veliko uspehov pri delu in prizadevanjih, da bodo izjemni potenciali novih iznajdb vedno uporabljeni v korist posameznika in človeštva, v korist dobrega.

Sara Bertoncelj