fbpx

Presaditev človeške glave: Znanost ali znanstvena fantastika?

Valery Spiridonov (foto: prinscreen/Youtube).

Operacija bi trajala 36 ur, v ekipi pa bi moralo biti najmanj 150 ljudi, med njimi zdravniki, medicinske sestre, tehniki, psihologi in drugi. Tako bi izgledala presaditev človeške glave, kot si jo je zamislil italijanski znanstvenik. Številni mu očitajo, da živi v fantazijskem svetu, vendar ima zdravnik precej natančno dodelan načrt.

Sergio Canavero je zdravnik, ki je pred tremi leti napovedal, da bi bil zmožen opraviti presaditev človeške glave. Rus Valey Spiridonov je 31-letni vodja na področju razvoja programske opreme. Trpi za Werding-Hoffmanovo boleznijo, ki povzroča motnjo mišičnega hiranja, zato je obupan. Javil se je za prostovoljca pri prvi takšni operaciji v zgodovini človeštva.

Sergio Canavero (foto: prinscreen/Youtube).

Sergio Canavero (foto: prinscreen/Youtube).

Operacijo bi morali izpeljati v posebej za to opremljeni bolnišnici, ekipo pa bi razdelil na dva dela. Del ekipe bo osredotočen na Spiridonova, drugi del pa na telo darovalca, ki bo možgansko mrtev. Ujemati se mora z Rusovo višino, težo in tipom imunskega sistema. Oba pacienta bosta pod anestezijo in opremljena z dihalnimi cevmi, nanju pa bodo priklopljene številne elektrode, ki bodo nadzirale delovanje telesa. Nato bodo Spiridonove možgane ohladili na 12 do 15 stopinj Celzija, kar bo povzročilo začasno možgansko smrt.

Štiri tedne v umetni komi
Po operaciji bo Rus štiri tedne v umetni komi, da si njegovi možgani opomorejo. V tem času bodo zdravniki s pomočjo elektrike spodbujali hrbtenjačo, kar bo omogočilo komunikacijo med nevroni in bo izboljšalo njegove motorične sposobnosti. Ko se zbudi, bodo pričeli z rehabilitacijo, Canavero pa pričakuje, da bo njegov pacient hodil čez tri do šest mesecev po operaciji.

Številni etični pomisleki
Pogumen zdravnik je svojo idejo predstavil tudi na konferenci v Annapolisu, kjer so obiskovalci pričakovano izrazili številne dvome glede etičnosti takšnega postopka. Canavero jim je dejal zgolj, naj se postavijo v kožo pacienta, ki potrebuje pomoč pri izločanju, uriniranju in živi življenje brez seksa. Rus je dejal, da raje tvega življenje s takšno eksperimentalno operacijo, kot da nadaljuje takšno življenje.

Gre za lažno upanje?
Mnogi so Cenaverove načrte razglasili za fantazijo. Primerjajo ga celo s stripi in ga dražijo, češ da misli, da je risani junak v tej zgodbi. Oglasil se je tudi Arthur Caplan z medicinske fakultete v New Yorku. “Menim, da je šarlatan, samopromotor, ki zavaja ljudi,” je kritičen. Prepričan je, da zdravnik daje ljudem le prazno upanje, na ta način pa naj bi iskal slavo, ne glede na posledice, ki jih takšne obljube prinašajo.

Canavero je po drugi strani prepričan, da ga bodo tudi ostri kritiki nekoč poslušali in ga prosili za več informacij. Ne razume, zakaj ne bi mogli v svetu, kjer so presaditve srca, jeter, pljuč in maternice nekaj povsem običajnega, enako storiti tudi z glavo. 

Presaditev glave je opravil zdravnik Robert White že leta 1970, njegov poskusni zajček pa je bila opica. Takrat še ni bilo ustrezne tehnologije, zato je opica preživela le nekaj dni. Po Canaverovem mnenju bi bilo danes vse drugače, poroča The Independent.

N. K.