fbpx

Prvi človek, ustvarjen v laboratoriju, se bo rodil v tem desetletju

Foto: EPA

Prvi človek, ki se bo rodil z laboratorijsko spremenjenim genomom, se bo rodil še v tem desetletju, trdi ameriški zdravnik indijskih korenin Siddhartha Mukherjee. To bo zaznamovalo prvi trenutek v človeški zgodovini, ko bo človek aktivno posredoval in spremenil genetsko dediščino bodočim generacijam ljudi, trdi Mukherjee v svoji novi knjigi “Gen”. 

V svojem delu, ki je nasledilo s Pulitzerjevo nagrado nagrajeno delo “Kralj vseh Maldivov,”  je sledil napredku genetike od njenih skromnih začetkov pa do današnjega dne. Opisuje prva raziskovanja, začenši z Gregorjem Mendlom, menihom, ki se je v sredini 19. stoletja lotil raziskovanja genetskega spoznavanja, kako se lastnosti vrste (rdeče pese) prenašajo med generacijami, piše britanaki časnik Economist.

 

Nadaljuje z opisom Darwinovih odkritij, ki pa jih varno pripelje do poskusov v moderni Kitajski, kjer prihajajo do vznemirljivih odkritij – po sicer moralno sporni poti. Ne pozabi omeniti tudi stranpoti znanosti, ustavi se pri svetovnem vzponu evgenike, gibanja, ki je hotelo rasno prečistiti narode oziroma jih izboljšati tako, da bi iz njih izločili “nepotrebne” in “ranljive”. Govori tudi o “znanosti” nemških nacističnih zdravnikov v času nacistične Nemčije. Konec nacistične Nemčije je pomenilo tudi konec gibanja evgenike.

“Normalnost” je antiteza evolucije
Avtor svoj zgodovinski pregled sklene z manifestom v 13 točkah. “Normalnost” je antiteza evolucije in to je verjetno tudi najpomembnejše razkritje knjige. Genetika lahko veliko pripomore k razvoju človeštva, vsi razmišljajo o tem, koliko bomo pridobili, nihče pa se ne vpraša, koliko lahko na drugi strani izgubimo.

Ž. K.