fbpx

Sistematična digitalizacija in poenotenje beleženja podatkov je prihodnost slovenskega zdravstva

Foto: Nova24TV

Epidemija covida-19 je v Sloveniji razgalila problem nesistematičnega pristopa pri digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. Če hočemo kakovosten, hitro odziven in vzdržen zdravstveni sistem, je ena izmed ključnih rešitev jasna: sistematična digitalizacija s poenotenjem beleženja podatkov ter njihova kakovostna obdelava. O tem so ugledni tuji in domači strokovnjaki razpravljali na strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo je že deseto leto zapored organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum).

Zdravstvena tehnologija se razvija nezadržno hitro, nanjo pa vse bolj vpliva tudi umetna inteligenca, je poudaril Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri Medtech Europe. Po njegovih besedah lahko umetna inteligenca in z njo povezane medicinske tehnologije ohranijo 40 tisoč življenj na leto, kar letno predstavlja 200 milijard evrov prihrankov oziroma 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v EU. V Sloveniji se odločevalci sicer zavedajo, da premalo vlagamo v digitalizacijo zdravstva in skupne baze podatkov. Bogdan Tušar, generalni direktor direktorata za razvoj zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje je tako dejal, da bi morali sredstva, ki so trenutno namenjena digitalizaciji, povečati za vsaj štirikrat. Dober primer prakse je na konferenci pokazala vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra dr. Minna Hendolin. Finska je namreč kljub svoji majhnosti na področju digitalizacije zdravstvenih storitev na samem vrhu v Evropi – za te namene so uvedli nacionalno službo KANTA: “To je repozitorij podatkov o pacientih, socialnih in zdravstvenih podatkov, podatkov o receptih in neke vrste podatkovna banka. Do podatkov lahko dostopajo zdravstveni  delavci in tam hranijo zdravstvene kartoteke in recepte. Dostop imajo tudi državljani. Ob vsem tem je to tudi storitvena platforma, ki je pomemben del infrastrukture zdravstvenega varstva na Finskem,” je poudarila Hendolin.

Največje zanimanje pa je na konferenci požela Frida, ki je prvi komercialni model humanoidnega robota. Dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in UKC Maribor je poudaril, da z robotom sledijo viziji zasnove odprte in celovite platforme, kjer bi lahko različne aspekte umetne inteligence umestili v klinično oskrbo. Frida bi tako lahko med drugim pri opravilih pomagala zdravstvenemu osebju, predvsem medicinskim sestram.

Sara Kovač