fbpx

V prihodnosti bo vse več naravnega ogozdovanja, poljedelstvo pa bodo zamenjale vertikalne kmetije

Gozd (Foto: Twitter)

Medtem, ko vam ekološki aktivisti vsakodnevno prikazujejo črno sliko domnevnega globalnega segrevanja ozračja, za kar naj bi bili krivi ljudje z onesnaževanjem ter tako v socialistični maniri pozivajo državo, da se na to odzove z regulacijami in omejitvami, je realna slika precej svetlejša. Podatki namreč kažejo, da je gozdov na pretek, prav tako pa neto deforestacija na zemlji ne poteka več, kmalu bomo namreč prešli v fazo neto naravnega širjenja gozdov oz. ogozdovanja. Širitev urbanih kmetij v obliki stolpnic, kjer gojijo svežo in poceni zelenjavo brez pesticidov pa pomeni bolj učinkovito rabo prostora in posledično opuščanje neinteznivnega poljedelstva.

Ekosocialisti po vsem svetu zavirajo razvoj z nasprotovanjem izsekavanja gozdov, pri čemer so najbolj prizadete prav najrevnejše države. Njihov aktivizem v veliki meri temelji na psevdoznanstvenem verovanju v izkoriščevalske kapitaliste, ki jim ni mar za naravo, kljub temu pa se ne ustavijo z benignim aktivizmom, k uvedbi omejitev največkrat pozivajo države, ravno države pa so največji onesnaževalec okolja. Prihaja celo do tako radikalnih zavajanj, kakršnemu smo bili nedavno priča na BBC, ko je Deborah Tabart iz Australian Koala Foundation trdila, da “je kar 85 odstotkov svetovnih gozdov že izginilo.” Podobno trdijo tudi na aktivistični spletni strani GreenActionNews, kjer je zapisano, da je izginilo 80 odstotkov svetovnih gozdov. V resnici je 31 odstotkov kopenske površine Zemlje prekrite z gozdovi, ki skupno pokrivajo približno štiri milijarde hektarov, po podatkih Svetovne agencije za kmetijstvo in prehrano (FAO) pri Združenih narodih pa se je od leta 1990 deforestacija na globalni ravni prepolovila. Med letoma 2010 in 2015 je v povprečju Zemlja pridobila 4,3 milijona hektarov gozdov, izgubila pa 7,6 milijona hektarov gozdov, kar pomeni, da se je v tem obdobju skupna površina gozdov zmanjšala za vsega 0,08 odstotka letno glede na njihovo celotno površino.

Z rastjo razvitosti držav se povečujeta tudi skrb za okolje in ogozdovanje
Podatki kažejo, da se, ko BDP na prebivalca posamezne države preseže 4,500 ameriških dolarjev, površina gozdov v državi ponovno začne povečevati. Razlaga za to je povsem preprosta, v revnih državah je prioriteta prebivalcev golo preživete, medtem, ko so v bogatih državah ljudje bolj nagnjeni k varovanju narave. Študija Helsinške univerze tako po poročanju portala HumanProgress ugotavlja, da se je med letoma 1990 in 2015 površina gozdov povečala v državah s srednjim dohodkom za 0,5 odstotka in v državah z visokim dohodkom za 1,31 odstotka letno, medtem pa se je v povprečju zmanjšala za 0,72 odstotka v 22 državah z nizkim dohodkom. Gozdovi se namreč širijo z opuščanjem podeželskega načina življenja in neintenzivne rabe zemlje ter urbanizacijo. Nekatere bogate države Zahodne Evrope in Severne Amerike imajo tako že večje površine gozdov, kot so jih imele pred obdobjem industrializacije, Združeno kraljestvo je tako na primer po letu 1919 kar potrojilo površino svojih gozdov in zdaj obsegajo enako površino kot pred 1000 leti.

Naravno ogozdovanje kot posledica opuščanja podeželskega načina življenja in urbanizacije (Foto: Twitter)

Prihodnost kmetijstva so čiste vertikalne kmetije
Ogozdovanje pa omogočajo tudi spremenjeni in vse bolj učinkoviti načini kmetovanja. Z urbanizacijo in pomanjkanjem prostora v bližini mestnih središč ter večji koncentraciji potreb po prehrani se po svetu vse pogosteje tako pojavljajo t. i. vertikalne kmetije, kjer v stavbah v obliki stolpov pod LED lučmi gojijo zdravo in poceni zelenjavo brez pesticidov, ki po standardih ustreza dragi “ekološki” oz. “organski” zelenjavi. Eno takšnih je postavilo podjetje Spread Co. na območju Keihanna Science City, znanem kot japonska Silicijeva dolina. V kmetiji imenovani Techno farm lahko po besedah direktorja skozi celo leto gojijo fiksno količino zelenjave. Po poročanju Bloomberga lahko v takšnih visokotehnoloških kmetijah dosežejo celo proizvodnjo 648 glav solate na kvadratni meter, za glavo pa je potrebno zgolj 110 mililitrov vode, kar je 99 odstotkov manj od količine vode, ki je potrebna na tradicionalni kmetiji. Prav tako so tehnološko napredne LED luči, ki porabijo 30 odstotkov manj energije od navadnih. Konkurenca visokotehnološkim vertikalnim kmetijam pa so veliki visokotehnološki rastlinjaki, kot je britanski Thanet Earth, kjer pod steklom vsako leto zraste milijone paradižnikov, paprik in čebul. Prednost takšnega načina pridelave je naravna svetloba, pomanjkljivost pa večja poraba prostora. Takšni inovativni načini pridelave ne bodo le povečali produktivnosti in zmanjšali porabe prostora, pač pa bodo predvsem omogočili pridelavo sveže zelenjave na območjih, kjer doslej zaradi neugodnih podnebnih razmer ni bilo mogoče. Svet tako postaja vse čistejši in učinkovitejši in sicer predvsem tam, kjer se država umakne in prepusti pobudo prostemu trgu.

Koncept kmetije Techno farm (Foto: Twitter)

J. Ž.