V vsaj 40 državah obstajajo napredni programi za nadzor družbenih medijev – pri nas cenzuro zagotavljata državna FDV in Mirovni inštitut, financirana iz proračuna!

Fakulteta za družbene vede (Foto: STA)

Iz poročila Freedom House izhaja, da se vlade po svetu vse bolj poslužujejo družbenih omrežij za manipulacijo volitev in nadzor volivcev, kar je zaskrbljujoč trend za demokracijo. Poudarili so, da svoboda na spletu pada že deveto leto zapored. Kot so ugotovili, v vsaj 40 državah obstajajo napredni programi za nadzor družbenih medijev, pri zlorabi interneta pa je že četrto leto na vrhu Kitajska. Slovenije niso analizirali, a kot smo na Nova24TV že večkrat poročali, cenzuro na družbenih omrežjih v imenu režima kot partnerji družbenih omrežij med drugim zagotavljata tudi državna FDV in Mirovni inštitut, ki se prav tako financira iz proračuna. Da je stvar resna, priča tudi dejstvo, da se v Slovenijo o cenzuriranju že prihajajo izobraževat predstavniki tujih avtoritarnih režimov, julija je tako FDV obiskala soproga makedonskega predsednika.

Freedom House je analiziral svobodo na spletu v 65 državah v šestih regijah sveta, med njimi pa ni Slovenije. V obravnavanih državah živi 87 odstotkov vseh uporabnikov spleta na svetu. V svojem devetem poročilu so obravnavali obdobje med junijem 2018 in majem letos, vključeni pa so tudi nekateri novejši dogodki. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, nekatere države kot del manipulacije preprosto onemogočijo dostop do interneta, druge pa skušajo s svojimi propagandnimi vojskami izkriviti informacije na spletu. Najpogosteje uporabljena taktika za spodkopavanje volitev je bila širjenje dezinformacij. “Številne vlade ugotavljajo, da na družbenih omrežjih bolje deluje propaganda kot cenzura,” je povedal predsednik organizacije Mike Abramowitz. “Avtoritarci in populisti po svetu zlorabljajo človeško naravo in računalniške algoritme, da osvojijo volitve, pri čemer redko upoštevajo pravila, ki zagotavljajo svobodne in pravične volitve,” je dodal.

V vsaj 40 državah obstajajo napredni programi za nadzor družbenih medijev, najhujša Kitajska
Našli so dokaze, da so v najmanj 40 analiziranih državah “obstajali napredni programi za nadzor družbenih medijev”. S tem identificirajo morebitne grožnje, v nekaterih primerih pa jih uporabljajo tudi za to, da bi utišali opozicijo. V rekordnih 47 analiziranih državah so tako v obravnavanem obdobju zabeležili aretacije posameznikov zaradi izražanja svojih političnih, družbenih ali verskih stališč na spletu. V najmanj 31 državah pa so bili ljudje zaradi svojih aktivnosti na spletu deležni fizičnega nasilja. Pri zlorabi interneta je med državami na vrhu že četrto leto zapored Kitajska, ki je nadzor nad informacijami okrepila v luči množičnih protestov v Hongkongu in ob 30. obletnici pokola na pekinškem trgu Tiananmen. Svoboda na spletu se je poslabšala v 33 od 65 držav, najbolj v Sudanu in Kazahstanu. Izboljšala pa se je v 16 državah, najbolj v Etiopiji.

Transparentnost in odgovornost edini način, da preprečimo, da internet postane trojanski konj za tiranijo in zatiranje
Poslabšala se je tudi v ZDA, za katere so ugotovili, da so med delnimi kongresnimi volitvami novembra 2018 “tako domači kot tuji akterji manipulirali vsebino v politične namene, s tem pa so spodkopali demokratični proces in spodbudili delitve v ameriški družbi”. Adrian Shahbaz, ki v organizaciji Freedom House vodi raziskave na področju tehnologije in demokracije, je ob tem poudaril, da je “svoboda na spletu odvisna od naše sposobnosti, da uredimo družbene medije”. Poudaril je še: “Ker gre večinoma za ameriške platforme, morajo biti predvsem ZDA vodilne pri promociji transparentnosti in odgovornosti v digitalni dobi. To je edini način, da preprečimo, da internet postane trojanski konj za tiranijo in zatiranje.”

Slovenija je za avtoritarne države postala vzor cenzuriranja in omejevanja svobode izražanja
Kot smo na Nova24TV že poročali, je Slovenija postala vzor avtoritarnih držav, kar se tiče cenzuriranja in omejevanja svobode izražanja. Socialistična oblast namreč vse ostreje cenzurira do oblasti kritične vsebine na družbenih omrežjih. Pri tem so državna Fakulteta za družbene vede, državni Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Mirovni inštitut, ki se prav tako financira iz proračuna, že dobili status verodostojnih prijaviteljev oziroma zanesljivih špicljev, ki korporacijam, kot so Facebook, Twitter in YouTube, pomagajo označevati spletne vsebine, ki so po njihovem mnenju neprimerne, in tako izvajati cenzuro. Vse omenjene organizacije od davkoplačevalcev prejemajo milijonska sredstva, omenjeni projekt glede cenzure, ki traja od aprila letos do marca 2020, pa se financira s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Foto: Twitter

Predstavniki makedonskega avtoritarnega socialističnega režima so se o cenzuri že poučili na FDV
Kako resno se je slovenska globoka država lotila cenzuriranja na družbenih omrežjih, priča tudi dejstvo, da je cenzura postala vroče izvozno blago; FDV je namreč julija letos obiskala tudi soproga makedonskega socialističnega predsednika Steva Pendarovskega, Elizabeta Gjorgievska, da bi se dodatno poučila o cenzuriranju in omejevanju svobode izražanja. Ta je bila skupaj s soprogom na dvodnevnem obisku v Sloveniji, na FDV jo je sprejela prodekanja dr. Katja Lozar Manfreda, koordinator projekta Center za varnejši internet Marko Puschner pa ji je predstavil točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Kot lahko razberemo iz sporočila za javnost FDV, naj bi bil glavni namen te platforme “osveščanje ciljnih skupin otrok, najstnikov, staršev, učiteljev in socialnih delavcev preko različnih online in offline aktivnosti, izobraževanj, delavnic, gradiv, promocijskih in medijskih kampanj o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet in mobilne naprave”. Kot so se pohvalili na FDV, je Gjorgievska izrazila navdušenje nad projektom, po njenem mnenju so namreč teme, kot so medvrstniško nasilje na spletu, spolne zlorabe otrok ter tudi sovražni govor in lažne novice, teme, ki jih je potrebno kontinuirano in še bolj učinkovito naslavljati, “zato se je zavzela za čimprejšnjo vzpostavitev podobnih projektov v Republiki Severni Makedoniji”.

Elizabeta Gjorgievska na Fakulteti za družbene vede. (Foto: Primož Hrvacki, FDV)

Rok Krajnc