[Video] Profesor matematike dr. Marušič: “Med aktivno okuženimi bo v naslednjih dneh nekje med 5 in 8 odstotki hospitaliziranih!”

Profesor na fakulteti za matematiko na Univerzi na Primorskem Dragan Marušič.

Profesor na Fakulteti za matematiko in nekdanji rektor na Univerzi na Primorskem Dragan Marušič že nekaj časa raziskuje trend gibanja epidemije koronavirusa. V svoji raziskavi tako želi predstaviti zakonitosti, ki določajo potek epidemije koronavirusa, ki ga lahko razume tudi vsak posameznik. Ker so raziskave pokazale, da se v povprečju v sedmih dneh okuženim stanje kritično poslabša, so tudi rezultati po sedmih dneh najbolj verodostojni. Napovedi o zapolnjenih kapacitetah v bolnišnicah pa se najbolje izračunajo po podatku števila okuženih. Po njegovem mnenju zadnji dvig okužb ni bil zelo zaskrbljujoč, temveč dovolj, da je vlada sprejela nove ukrepe. “Ta dvig ni bil tako hud, da bi ogrozil siceršnje padanje vrednosti aktivnih, temveč je to padanje samo upočasnjeno,” poudarja Marušič.

Profesor na Fakulteti za matematiko na Univerzi na Primorskem Dragan Marušič želi v svoji raziskavi čim bolj preprosto predstaviti zakonitosti, ki določajo potek epidemije koronavirusa. V Sloveniji je kar nekaj skupin in posameznikov, ki modelirajo dogajanje v zvezi s koronavirusom. Poleg tistega, ki se ga poslužujejo na njihovi univerzi pozna in zaupa tudi modelu, ki ga uporablja njegov kolega Janez Žibert.

Iz vseh modelov, če so dovolj verodostojni, se da sfiltrirati dovolj enostavna pravila, s katerimi se lahko preveri kam in kako se bodo stvari v bližnji prihodnosti odvijale. “Vsak med nami lahko potem postane sam svoj mojster,” še poudarja. Kot opaža, zlasti v zadnjih tednih prihaja do pritiska na zdravstveni sistem, ki se ga da dovolj dobro predčasno napovedati že sedem ali osem dni prej. Vse izhaja iz predpostavke, da je pri covidu potek bolezni tak, da se določenemu odstotku bolnikov, stanje zelo poslabša kak teden po okužbi.

V nadaljevanju prikaže diagram, kjer je prikazano stanje med aktivno okuženimi in številom hospitaliziranih za šest, sedem in osem dni vnaprej. Kot še obrazloži, se delež hospitaliziranih giblje nekje med petimi in osmimi odstotki hospitaliziranih za drugi val. Pri napovedih pa jim pomaga tudi matematična intuicija.

Diagram aktivno okuženih in stanje hospitaliziranih (Vir: Youtube)

V izračunih je viden tudi sprejem ukrepov v drugi polovici oktobra, ki je botroval k nižanju števila okužb in številu hospitaliziranih. Denimo, maksimum aktivno okuženih dosežen med 4. in 5. novembrom, je po tednu dni viden v številu bolnikov v bolnišnicah. “Petkovo število hospitaliziranih 1199 odstopa za ena od moje napovedi v torkovi oddaji Premagajmo Covid-19 na TV Slovenija,” še obrazloži Marušič, ki pričakuje, da se bodo stvari  ta vikend pričeti umirjati.

Število pozitivnih je najboljši podatek za napoved hospitaliziranih
Kot pravi, je prihodnji pritisk na bolnišnice možno napovedati kak teden v vnaprej, preko števila pozitivnih na testih, saj to število nakazuje trend števila aktivnih okužb ali pa se izračuna preko odstotka pozitivnih testov. Za izračune je tako zelo uporaben podatek o dnevno pozitivnih testih, ki upošteva delež pozitivnih testov. Kot je bilo pričakovano, dvig okužb med 9. novembrom in 11. novembrom le ni bil tako hud, a pravi da je bil  odziv stroke z novimi ukrepi vseeno razumljiv, saj zdravstveni sistem že deluje na meji zmogljivosti. Medtem pa je ponoven dvig okužb botroval k počasnejšem padcu števila okužb. “Ta dvig ni bil tako hud, da bi ogrozil siceršnje padanje vrednosti aktivnih, temveč je to padanje samo upočasnjeno,” še poudarja.

Število aktivno okuženih (Foto: Youtube)

Razmerje med aktivnimi in tistimi, ki so okrevali še naprej pada pod 50 odstotki, kar je po njegovem mnenju dobro, pri omenjenem dvigu okužb pa domneva, da gre za kakšne izolirane točke povečanega števila okužb. V tej raziskavi se Marušič osredotoča le na najpomembnejši vidik, ki je pritisk na zmogljivosti zdravstvenega sistema. Napove, da bo v prihodnjih dneh predstavil še druge pomembne vsebine kot so umrljivost in čredna imunost.

Sara Rančigaj