Zanimivo odkritje Nase o površju največje Plutonove lune

Del površja planeta Pluton (foto: epa).

Slike vesoljske sonde New Horizon ameriške vesoljske agencije Nasa so razkrile, da je Plutonova luna Haron prepredena z razpokami, ki naj bi bile posledica podzemnega oceana, ki je v milijonih let zmrznil in se razširil.

Površje Harona je posnela vesoljska sonda New Horizon, ki je julija lani letela mimo lune na razdalji 78.700 kilometrov. Podrobne slike razkrivajo sistem tektonskih prelomov na luninem ekvatorju.

Ocean je zmrznil in se razširil
Po podatkih Nase so ti prelomi dolgi okoli 1.800 kilometrov in na nekaterih mestih globoki tudi do 7,5 kilometrov ter so najdaljše razpoke, ki so jih kdaj opazili v vesolju. Za primerjavo – Veliki kanjon v ZDA je dolg 446 kilometrov in globok 1,6 kilometra.

Zunanja plast Harona danes sestoji večinoma iz ledu, a znanstveniki predvidevajo, da je bil pred milijoni let Haron zaradi razpadanja radioaktivnih elementov in notranje toplote, ki je ostala od nastanka planeta, topel. Imel je dovolj toplote, da se je led stopil in je nastal podzemni ocean.

“A sčasoma se je Haron ohladil in ocean je zmrznil ter se razširil in s tem dvignil zunanjo plast lune, posledice tega pa so velike razpoke, ki jih lahko vidimo danes,” so pojasnili pri Nasi.

Pluton je pritlikavi planet s petimi lunami na obrobju našega osončja in je od sonca oddaljen 5,8 milijard kilometrov. Haron, ki ima premer za polovico Plutona, je največja izmed peterice njegovih lun.

Druge lune v našem osončju, ki so bližje soncu, imajo pod površjem še vedno tekoče oceane. Strokovnjaki verjamejo, da so podzemni oceani na Jupitrovih lunah Evropa in Ganimed ter na Saturnovi luni Enkelad najprimernejše lokacije za iskanje mikrobnih življenjskih oblik.

B. O., STA

 

  • avtohtoni neandartalec

    Nasa povsod vidi vodo pod površino skal in peska, ampak mogoče samo kamen tako razpada sam od sebe. Ker planet pač ni kepa snega ampak je zliman iz raznih koščkov lave, ko je planet pobiral material iz okolja na svoji poti, v času, ko je bil promet še bolj gost.
    Zdaj pa imamo tu zanimivo logiko, težji elementi so nastali v drugih zvezdah, naš sonček vendar ni nobena supernova, je pa rabil ogromno vodika, da se je lahko prižgalo v obstoj. Torej bi bilo logično sklepati, da je v bližini sonca ostalo manj vodika, čeprav zgleda, da so prav bližji planeti bolj polni vode.
    Ni pa nujno, kaj to pomeni, da so se atomi vodika sesedli v zvezdo, kako točno to zgleda, mogoče je sonce vmes kaj kihalo in je razneslo prve kombinacije lahkih elementov po sončnem sistemu, med katere spada predvsem molekula vodika in kisika, ki ji pravimo voda.
    Ima pa voda še nekatere druge, domala čudežne kvantne lastnosti, je menda tudi edina tekočina, ki se ne stiska in se ji volumen med zamrzovanjem poveča.
    Kristalizacija vode je pa čudež zase, vsak material se namreč spremeni med prehajanjem v posebne faze, iz katerih nastanejo nova agregatna stanja, ampak v primeru Plutona, skozi fazno tranzicijo ni šla samo določena snov temveč cela skorja planeta naenkrat. V smislu temperature, ni razlike med vrenjem in zmrzovanjem oziroma med različnimi stanji vibracij molekul, zaradi spremenjenega toka energije v snovi.

  • bad brains

    Me veseli, da objavljate tudi članke iz sveta znanosti. Le več bi si želel. LP

  • Gadafi

    Ma ta Nasa,spet so nekaj posneli v puščavi pa farbajo ljudi! Kmal boje dabil nasad kanaple zravan vode!