fbpx

V Ameriki našli nova Prešernova rokopisa

Foto: STA

Lektor slovenščine Luka Zibelnik je v ZDA naletel na dve doslej neevidentirani različici Prešernovih rokopisov pesmi, ki bosta v sredo na ogled na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Gre za rokopisa pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.

Lektor Luka Zibelnik je rokopisa, na katera je naletel v Clevelandu, z diplomatsko pošto poslal v Ljubljano, da bi strokovnjakinja Jana Kolar opravila spektralno analizo, ki bo potrdila avtentičnost dokumentov, je pojasnil profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Miran Hladnik. Rokopisa bodo nato v skladu z željami njunega zadnjega zasebnega lastnika Evgena Favettija vrnili v Slovenski muzej in arhiv v Clevelandu.

Gre za pomembno odkritje, saj zadnja večja odkritja Prešernovih rokopisov datirajo v 60. leta prejšnjega stoletja, je poudaril Hladnik. Slovo od mladosti je ena najstarejših Prešernovih pesmi – napisal jo je leta 1829 in jo leto kasneje izdal v Kranjski čbelici. Nakazuje tudi začetek njegovega zrelega pesniškega obdobja, saj v petih kiticah opiše bistvena življenjska spoznanja.

Rokopisa bosta predstavljena v sredo ob 15.15 v predavalnici 209 v 2. nadstropju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

France Prešeren: Slovo od mladosti

Dni mojih lepši polovica kmalo,
mladosti leta! kmalo ste minule;
rodile vé ste meni cvetja malo,
še tega rožce so se koj osule,
le redko upa sonce je sijalo,
viharjov jeze so pogosto rjule;
mladost! vender po tvoji temni zarji
srce bridkó zdihuje, Bog te obvarji!

Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!
Veselja dókaj strup njegov je umoril:
sem zvedel, de vest čisto, dobro djanje
svet zaničvati se je zagovoril,
ljubezen zvésto najti, kratke sanje!
zbežale ste, ko se je dan zazóril.
Modrost, pravičnost, učenost, device
brez dot žalváti videl sem samice.

Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,
komur sovražna je, zastonj obrača,
kak veter nje nasproti tému vleče,
kogar v zibéli vid’la je berača,
de le petica da ime sloveče,
de človek toliko velja, kar plača.
Sem videl čislati le to med nami,
kar um slepí, z goljfijami, ležámi!

Te videt, grji videti napake,
je srcu rane vsekalo krvave;
mladosti jasnost vender misli take
si kmalo iz srca spodi in glave,
gradove svítle zida si v oblake,
zelene trate stavi si v pušave,
povsod vesele lučice prižiga
ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.

Ne zmisli, de dih prve sapce bóde
odnesel to, kar misli so stvaríle,
pozabi koj nesreč prestanih škode,
in ran, ki so se komej zacelile,
dokler, de smo brez dna polníli sode;
‘zučé nas v starjih letih časov sile.
Zato, mladost! po tvoji temni zarji
srce zdihválo bo mi, Bog te obvarji!

M. P., STA