Ko človek že mesece spremlja sago rušenja vlade in s tem njihovo neumorno preštevanje glasov, ob pogledu na posnetek, kjer moški, ki sicer na videz neverjetno spominja na Marjana Šarca, neuspešno puli cipreso, najde korelacije z aktualnim političnim dogajanjem. Vse skupaj namreč spominja na cirkus obupanih, kjer se poskuša ustvariti vtis, da ima človek v rokah šila in kopita, na koncu pa ugotovi, da iz te moke ne bo kruha.
Tako kot je puljenje ciprese neuspešno je tudi rušenje legitimno izvoljene vlade, ki jo vodi zmagovalec volitev. Sprva so KUL-ovci rešitelja našli v ekonomistu Jožetu P. Damijanu, ki naj bi imel na dlani rešitve, kako Slovenijo spraviti na pravo pot. Seveda, ko je Damijan stopil pred medije, je bilo jasno, da s KUL-ovci ne ponuja prav nič konkretnega. To seveda ni presenetilo nikogar, saj je bil namen njihovega KUL cirkusa že od samega začetka le eden – nazaj prevzeti oblast, ki so jo imeli do takrat, ko se Marjan Šarec odločil, da vrže puško v koruzo. Komedija je še toliko večja, ker bi vlado sestavljale iste stranke, ki v Šarčevi vladi niso bile sposobne sodelovati.
Puljenje ciprese v prvem poskusu ni bilo uspešno potem, ko so ljudje spoznali, da je vse ostalo isto, kot v času Šarčeve vlade, torej spori med strankami. Zamer le ni mogoče pokopati čez noč. Pri tem seveda nič ne pomaga, če v javnosti trdiš, kako si se uskladil, potem pa predsednica SD ponesreči reče, da so dali lastne interese pred skupne. Če bi eni rekli, da je prišlo do lapsusa, bi drugi vztrajali, da je bila vsaj iskrena za razliko od drugih.
https://twitter.com/Matjazkos1/status/1341105651590848513
Ker pa so Šarcu povedali, da ga ne vidijo več v vlogi predsednika vlade, se je odločil, da pač nadaljuje s puljenjem ciprese tako, da javno pove, da bo podprl Karla Erjavca. “Seveda sem to takoj sprejel in pripravljen sem marsikaj podpreti, zato, da dobimo novo vlado,” je namreč dejal in priznal, da v nekih normalnih razmerah seveda, oni v stranki ne bi podpirali gospoda Erjavca. Šarca in ostale KUL-ovce namreč jezi, da cipresa dela za ljudi in gospodarstvo potem, ko sami v slabem letu in pol niso naredili nič, čeprav tako radi poudarjajo, da so levi in da je njihovo poslanstvo delati v dobro ljudi. Oni pač radi delajo v korist točno določenih izbrancev in po nareku globoke države, ki spominja na tistega, ki smo ga bili vajeni pri slovenščini v nižjih razredih osnovne šole.
Sara Kovač