fbpx

[Video] Razlaga posledic nižanja davkov po opozicijsko na primeru piva

(foto: Youtube)

Davki. Vsi prisebni davkoplačevalci se strinjajo, da so previsoki, da država razmetava z denarjem in da bi oni sami že vedeli, kako bolje upravljati z davkoplačevalskim denarjem. A na koncu dneva se davki vseeno plačajo, vedno pa ostane tudi debata o tem, kdo plačuje preveč in kdo premalo. Šolski primer zelo poenostavljenega davčnega sistema so pripravili pri avstralskem podjetju za finančno svetovanje JohnstonGrocke.

Predpostavimo, da enkrat na teden gre deset mož skupaj na pivo. Znesek računa je 100 dolarjev,” se začne poskus orisa, kako delujejo davki. Če bi deseterica plačala za pivo, kakor plačujemo davke, bi bilo to videti takole: prva četverica, najrevnejši, ne bi plačala nič. Peti bi plačal en dolar, šesti 3 dolarje, sedmi 7 dolarjev, osmi 12 dolarjev, deveti 18 dolarjev in deseti, najbogatejši, bi plačal 59 dolarjev.

Deseterica je bila s tako razporeditvijo plačila zadovoljna, dokler jim ni lastnik lokala ponudil 20-odstotnega popusta. Če so prej za pivo skupaj odšteli 100 dolarjev, bi po novem 80. A se je zapletlo pri računici, kako bi si razdelili nove, sedaj nižje stroške za pivo.

Skupina je bila odločena, da še naprej plačuje za pivo, kakor se v družbi plačujejo davki. Prva četverica je še vedno pila brezplačno. Da bi vsak od ostalih šestih plačal 3,33 dolarje manj, pa se je skupini zdelo nepraktično. To bi celo pomenilo, da bi peti in šesti pivec skupine po novem celo plačevala, da pijeta pivo.

Natakar je tako predlagal, naj raje prihranek razdelijo na odstotne deleže glede na plačilo. Po novem predlogu bi poleg prve četverice brezplačno pil tudi peti, šesti pa bi namesto treh dolarjev plačal 2 dolarja in v primerjavi s prejšnjim izračunom prihranil 33 odstotkov. Sedmi bi po novem namesto 7 dolarjev za pivo plačeval 5 dolarjev in s tem prihranil 28 odstotkov. Osmi bi po novem namesto 12 plačal 9 dolarjev in prihranil 25 odstotkov. Deveti bi po novem namesto 18 dolarjev plačal 14 dolarjev za pivo in prihranil 22 odstotkov, medtem ko bi deseti, ki je prej plačeval za več kot polovico družbe, še naprej plačeval za več kot polovico družbe. Prej je deseto pivo stalo 59 dolarjev, zdaj bi odštel 49 dolarjev in prihranil 16 odstotkov.

Nekdo plača več, nekdo nič

Na kratko, vsi so “profitirali”. Tisti, ki so že prej plačevali malo, so še naprej plačevali manj. Tisti, ki so že prej pokrivali račun za ostale, pa so to počeli še naprej. A ker nič ne traja večno, se je po popitem pivu pojavil spor. Šesti se je pritoževal, da je od 20 dolarjev, ki so jih prihranili, njemu ostal le dolar več, medtem ko je deseti, ki je plačeval največ, ostalo 10-krat toliko. Tistim, ki niso plačali niti za svoje pivo, se je zdelo krivično, da je najbolj radodarnemu med njimi bil prihranjen največji znesek.

V tej pravljici se skupina devetih zaroti proti desetemu, ga pretepe in naslednji teden gre na pivo brez njega. Še vedno naročijo enako količino piv, znesek je na koncu resda 80 dolarjev, a zato, ker so uspešno iz družbe odgnali desetega, ki je v preteklosti plačal levji delež zapitega, jim tokrat zmanjka 49 dolarjev za poravnavo računa.

In tako naj bi deloval progresivni davčni sistem.

Ivan Šokić