Ste kdaj pomislili, da bi naredili nekaj norega pa se vam je vseeno zdelo, da je nekoliko preveč noro, da bi postalo resnično? Pri teh rečeh ni dobro uporabiti preveč razuma, ampak preprosto slediti svojim norim idejam in uživati življenje. Verjetno so bili podobnih misli tudi fantje, ki so se odpravili na vrh Triglava varit pivo.
Na vrh je pet izrednih ljubiteljev piva pritovorilo vso potrebno opremo in surovine, da so lahko takoj po doseženem cilju začeli z varjenjem svoje najljubše pijače.
Že priti na Triglav ni kar tako, varjenje piva pa se je izkazalo za veliko bolj zahtevno nalogo kot so mislili sprva. Ko so bili šele pri ideji, se je vse zdelo enostavno in zabavno, realnost pa je bila bistveno bolj zapletena.
Naporna pot in osvežilen cilj
Pohod se je začel na Pokljuki, kjer so si v nahrbtnike razdelili vso opremo, surovine in ostalo. Vsak član odprave je tako na hrbtu nosil okoli 12 – 15 kg težko breme. Namenili so se proti koči na Doliču, ki so jo po okoli 6 urah tudi dosegli. Na tej poti je svoje poslanstvo zaključil podplat na enem izmed planinskih čevljev, ki so ga precej hitro prepričali v nadaljevanje, saj so bili pripravljeni na vse in niti pomislili niso, da bi tako zlahka odnehali.
Naslednje jutro so se zgodaj zjutraj zbudili in se lotili najtežjega dela poti – vzpona na Triglav. Pri plezanju so morali biti izjemno previdni, njihovi nahrbtniki te naloge zagotovo niso olajšali.
Menda si do sedaj nihče ni upal variti piva tako visoko
Na vrhu je bilo potrebno pohiteti, saj so vremenoslovci napovedovali popoldanski dež, tako da so zopet potrebovali ekipni duh in efektivnost.
Pivo so poimenovali “TRIGLAVSKA ŠERPA!”
Vodo so okoli 4. ure zjutraj na približno 50°C segreli že v koči na Doliču ter jo nato odnesli na vrh Triglava. Glede na to, da je Triglav simbol Slovenije soo se seveda odločili za slovenski hmelj Bobek, ki ga je velikodušno odstopilo podjetje HopSi. Da je pivo še nekoliko bolj gorsko, so med kuhanjem dodali še materino dušico. Eden ključnih izzivov je bilo tudi hlajenje pivine, pri čemer so si iznajdljivo pomagali s hladnimi kamni, ki so jih našli ob Aljaževem stolpu. Z ekipo so se enoglasno strinjali glede imena piva –TRIGLAVSKA ŠERPA! Nošenje vseh kilogramov opreme in surovin je namreč močno zaznamovalo celoten projekt in to je nekakšna zahvala in pohvala vsem nosačem.
Za varjenje so potrebovali dobri 2 uri in na srečo jim je bil veter naklonjen, saj je bil dokaj šibak.
Pogumno ekipo ljubiteljev piva so sestavljali Davor Mišmaš, Andrej Colarič, Matej Pilat, Luka Pepelnik in Simon Koštomaj, ki so s svojim odnosom in voljo poskrbeli, da projekt ni le uspel, ampak je bil tudi varen in zabaven.
Barbara Pirh