Vse, kar ste vedno želeli vedeti o jajcih, pa si nikoli niste upali vprašati

Foto: Pixabay

Jajca so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje, še posebej v času velikonočnih praznikov pa jih kupujemo še pogosteje. Pa imate o jajcih dovolj informacij, da veste, kaj kupujete? Razkrivamo, v čem je razlika med prosto in ekološko rejo ter na kakšen način lahko pravilno shranjujete jajca. 

Ljudje jemo jajca že vse od prazgodovine, dandanes pa najpogosteje jemo kokošja jajca. Ker vsebujejo biološko zelo kakovostne beljakovine, že dve jajci na dan zadostita za četrtino telesnih potreb po beljakovinah. So dober vir vitaminov A, D, B6 in B12 ter odličen vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka in selena, zato jih imenujejo tudi nadomestek mesa.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Jajca vsebujejo lupino, beljak in rumenjak, ki predstavlja približno 30 odstotkov mase jajca. Da se jajce stara, lahko ugotovite po tem, da je zračna votlinica v njem vedno večja, da je rumenjak večji in bolj rdeč, beljak pa s staranjem jajca postane bolj tekoč.

Jajca lahko tudi zmrznemo
Po zakonodaji so jajca uporabna 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo, shranjevati pa jih moramo na hladnem, a kot opozarjajo na Zvezi potrošnikov, ne v hladilniku, da ohranijo svežino vse do konca roka uporabe. Jajca lahko tudi zmrznemo, ampak brez lupine. V zmrzovalniku jih lahko hranimo največ devet mesecev, odtajati pa jih moramo v hladilniku.

V Sloveniji naj bi bilo po podatkih Združenih narodov v letu 2012 okoli 1,2 milijona kokoš nesnic, ki so skupaj znesle kar 133 milijona svežih jedilnih jajc. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije je povprečen Slovenec v tistem letu pojedel kar 9 kilogramov jajc, kar znaša nekaj manj kot 3 jajca na teden. Evropsko povprečje pa je še nekoliko večje, povprečno je Evropejec pojedel 12 kilogramov jajc v letu 2012.

Velikosti jajc označene kot velikosti konfekcije
Kot ste verjetno že opazili, so jajca v trgovinah označena z več različnimi oznakami. S črkami so označeni kakovostni razredi jajc. Razred A označuje sveža jajca, namenjena prodaji, med njimi pa ni umazanih ali strtih jajc. Razred B označuje jajca nižjega razreda, ki so namenjena le za industrijsko predelavo.

Velikosti jajc so označene podobno kot velikosti oblačil; od najmanjših z oznako S, ki tehtajo največ 53 gramov, do največjih z oznako XL, ki tehtajo več kot 68 gramov. V trgovinah so najpogostejše povprečne velikosti jajc z oznakama M in L.

Številka na jajcih pove več, kot si mislite
Na vsakem jajcu je tudi odtisnjena številka, s katero lahko ugotovimo, od kod prihajajo jajca. Prva številka predstavlja način reje, druga oznaka predstavlja državo izvora, zadnje številke pa pomenijo oznako hleva.

Foto: Zveza potrošnikov Slovenije

Foto: Zveza potrošnikov Slovenije

S številko označeno, v kakšnih razmerah živijo kokoši
Oznaka načina reje nam pove, v kakšnih razmerah živijo kokoši, ki so znesle jajca. Številka 0 tako označuje jajca ekološke reje, kjer se kokoši gibljejo v hlevu in na pašniku, hranijo pa jih samo z bio krmo. Ta jajca so navadno najdražja, saj je tudi način reje dražji kot drgače.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Številka 1 predstavlja jajca iz proste reje, kjer se kokoši prav tako gibljejo prosto po hlevu, ki pa mora imeti prost dostop tudi do pašnikov. Na kvadratnem metru ne sme biti več kot 9 kokoši, zaradi načina reje, kjer se kokoši prehranjujejo tudi z zelenjem, pa imajo ta jajca nekoliko manj maščob.

S številko 2 so označena jajca hlevske oziroma talne reje, kjer se kokoši prosto gibljejo v hlevu. Na voljo imajo ločen prostor, kjer znesejo jajca, na sedem kokoši pa mora biti na voljo eno gnezdo.

Najpogostejša so jajca, kjer imajo kokoši najslabše razmere
Najcenejša in najbolj pogosta pa so jajca, označena s številko 3, kjer gre za jajca baterijske reje. Pri tem imajo kokoši najslabše pogoje za življenje, saj bivajo v kletkah s površino vsaj 750 kvadratnih centimetrov. Kot ugotavljajo pri zvezi potrošnikov, so taka jajca najbolj prodajana, jajca baterijske reje pa so se pojavila tudi v večini trgovskih znamk jajc.

M. G.