fbpx

Jupitrova luna Evropa v temi žari! Znanstveniki si želijo odkriti, kaj se skriva pod ledeno površino!

Luna Evropa (Foto: NASA/JPL-Caltech)

V Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon so se na podlagi raziskovanja dokopali do zanimivega odkritja okrog petega planeta od Sonca in sicer, da Jupitrova ledena luna Evropa sveti v temi in bi lahko dobesedno osvetlila kemično sestavo svojih prostranih oceanov, s tem pa bi dala možnost podpore življenju.

Jupiter noč in dan obseva svoje satelite s pomočjo stalnega “bombardiranja” elektronov in drugih delcevSlane spojine, ki jih vsebuje lunin površinski led, se različno odzivajo na sevanje in oddajajo lasten sijaj: zeleno, modro ali belo barvo z različno intenzivnostjo, odvisno od sestave določene obsevane spojine.

Tudi temna stran oddaja svetlobo

Luna, ki žari na nočnem nebu, se morda na prvi pogled ne sliši posebej izjemno, saj naša Luna ponoči še vedno odseva sončno svetlobo, zato smo navajeni na takšen pogled. Vendarle pa je tukaj vidna razlika, saj je mehanizem za žarom lune Evrope precej drugačen, njena temna stran, ki je obrnjena stran od sonca, namreč prav tako oddaja svetlobo.

Luna Evropa (Foto: epa)

Čeprav se na prvi pogled zdi kot nenavadna, a nepomembna posebnost lune v našem sončnem sistemu, lahko odkritje dejansko prinese namige glede oceana spodaj in, ali lahko resnično podpira življenje, kot nekateri znanstveniki domnevajo. Nasini znanstveniki so s spektrometrom primerjali valovne dolžine svetlobe, ki jo oddaja luna z namenom, da bi dobili vpogled v posebne spojine v ledu, ki so odgovorne za posamezen odtenek.

Tovrstne analize se običajno izvajajo podnevi, vendar zadnji rezultati kažejo, kako bi Evropa izgledala v temi. “Predvideli smo lahko, da bi nočni sijaj lahko zagotovil dodatne informacije o površinski sestavi Evrope. Kako se ta sestava spreminja, nam lahko nakaže, ali ima luna Evropa pogoje, primerne za življenje,” je zatrdil vodilni raziskovalec Murthy Gudipati.

Nasini znanstveniki že dolgo sklepajo, da je ledena površina Evrope verjetno sestavljena iz mešanice ledu in soli, ki bi nam bi bila lahko  poznana tukaj na Zemlji, kot sta magnezijev sulfat (Epsomova sol) in natrijev klorid (kuhinjska sol). Zato je ekipa izdelala edinstven instrument imenovan Ledena komora za testiranje okolja Evrope z visokoenergijskimi elektroni in sevanjem, da bi ustvarili maketo površine ledene lune, nato pa so vanjo usmerili visoko energijski elektronski žarek, da bi videli, kako bi organski material pod njim obnašal ob močnih izbruhih sevanja.

Podatki bodo lahko pripomogli pri iskanju življenja v vesolju

Potrebno je še ugotoviti, ali pod ledom res kaj plava. Ena izmed prihajajočih misij v zvezi s tem bi lahko privedla do nekaj nepričakovanih odkritij. Nasina misija Europa Clipper bo sredi leta 2020 izvedla več preletov žareče lune, člani misije pa že preučujejo dosedanje ugotovitve raziskovalcev, poroča Russia Today. Čeprav Europa Clipper ni misija za odkrivanje življenja, lahko na koncu priskrbi neprecenljive izvidniške podatke, ki lahko pripomorejo pri iskanju življenja v vesolju. Misija bi lahko raziskovalcem omogočila, da svoje ugotovitve iz makete tukaj na Zemlji primerjajo z natančnejšimi odčitki, ki so bili narejeni v neposredni bližini lune, oddaljene približno 628,3 milijona kilometrov stran. Meritve vesoljskih ladij bi lahko dale veliko večji vpogled v sestavo lune in možnost življenja v njenih hladnih vodah.

Nina Žoher