Kmalu bo znano, če se je planet Zemlja zmožen braniti pred udarci asteroidov iz vesolja

Foto: Twitter

Ameriška vesoljska agencija Nasa in Evropska vesoljska agencija Esa sta pripravljeni preizkusiti planetarno obrambo naše Zemlje z namenom, da se prepričamo, ali smo se sposobni braniti pred očitno nadlogo, ki jo predstavljajo približujoči se asteroidi iz vesolja. Toda znanstveniki niso prepričani, kaj se lahko zgodi. 

Tarča, ki so si jo znanstveniki izbrali, je asteroid Didymos B s premerom približno 160 metrov, kar je polovica binarnega asteroidnega sistema. Didymos B kroži z večjim asteroidom Didymos A vsake 11,92 ure, in to bo pomagalo določiti končni uspeh (ali neuspeh) misije. Sistem Didymos je uvrščen med bližnje zemeljske objekte (NEO), kar pomeni, da je blizu, a ne preblizu, da bi nas lahko prizadel, zato predstavlja popoln test.

Gre za zavarovalno polico planeta Zemlje
Skupna misija AIDA, ki preučuje možnosti trkov asteroidov in Zemlje ter poskusov preprečevanja slednjih, je bila vzpostavljena leta 2015. Kot najboljša možna rešitev za to se je izkazalo Nasino vesoljsko plovilo Double Asteroid Redirection Test (DART). “Prvič v zgodovini človeštva se je dogodilo, da imamo tehnologijo za potencialno odvrnitev asteroida, ki bi lahko prizadel Zemljo,” je za Technology Review povedal astronom Ian Carnelli iz ESE. “Ključno vprašanje, na katero je še treba odgovoriti, je, ali so tehnologije in modeli, ki jih imamo, dovolj dobri, da dejansko delujejo? Preden pričnete voziti avto, morate imeti zavarovalno polico. No, AIDA predstavlja zavarovalno polico za planet Zemljo.”

Foto: Twitter

Možni so zapleti
Kakorkoli, pri misiji lahko pride do nekaterih zapletov. Ko je japonska vesoljska agencija JAXA aprila bombardirala asteroid Ryugu, je nastal veliko večji krater, kot so sprva predvidevali. Poleg tega se je material na površini obnašal kot pesek, kar lahko vpliva na učinkovitost odstranitve. “Če gravitacija prevladuje tudi na Didymosu B, čeprav je veliko manjša, bi se lahko končalo s precej večjim kraterjem, kot so pokazali dosedanji modeli in laboratorijski poskusi,” je po poročanju RT razložil planetarni znanstvenik Patrick Michel iz francoskega nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje. “Navsezadnje je o vedenju teh majhnih teles med udarci znano zelo malo, kar bi lahko imelo velike posledice za planetarno obrambo,” izpostavlja.

Plovilo DARTA bo prodrlo v Didymos B s hitrostjo 23.760 kilometrov na uro. Vendar pa se bo vsa ta sila pretvorila v spremembo hitrosti asteroida v višini nekaj centimetrov na sekundo ali tako, da bi lahko spremenilo orbitalno obdobje s skoraj 12 ur na zgolj nekaj minut. Naloga naj bi se začela julija 2021, vpliv pa naj bi bil predvidoma opazen septembra 2022. Posnetki poteka misije bodo poslani na Zemljo z namenom, da se iz prve roke prepričamo, kakšna je naša usoda. Esa bo leta 2023 izstrelila opazovalno vesoljsko plovilo Hera, izsledki katere bodo pripomogli h končni oceni uspešnosti misije.

Hana Murn