fbpx

Na Kornatih otočani že dve leti v strahu zaradi divjih zveri, ki so prispele v nepojasnjenih okoliščinah in plenijo njihove jagenjčke

Foto: NP Kornati

Kornati oziroma Kornatsko otočje na Hrvaškem ni le prijetna turistična točka, je tudi kraj, kjer se otočani ukvarjajo z ovčjerejo. Kot ovčjerejce jih pesti kar nekaj težav od suše, pomanjkanja vode, do same logistike zaradi oddaljenosti od celine, zadnji dve leti pa jih pesti še težava, kot je doslej ni bilo. Na otok so namreč nepojasnjeno prispele divje zveri, ki jih doslej še ni bilo.

Ovčjereja je na Kornatih tradicionalna dejavnost, saj pusta pokrajina ne omogoča vzreje drugih živali. Tako ostali ovčjerejci kot tudi Matej Mudronja, ki z družino vodi družinsko kmetijo in gostilno Beban na otoku Kornat, pa se soočajo z različnimi težavami, kot so slaba zemlja, pomanjkanje vode, vse je zanje dražje kot za ljudi s celine, na Kornate pa moraš priti. A v zadnjem času, natančneje zadnji dve leti, se Kornati soočajo s težavo, kot je še ni bilo. Na otok so namreč v nepojasnjenih okoliščinah prispele divje zveri. Šakali, ki plenijo njihove jagenjčke.

Mudronja je za Morski.hr pojasnil, da imajo na otoku od 200 do 250 ovac, ki se prosto pasejo. Ovce so bile vedno proste na njihovi posesti, ki je od zidu do zidu, torej od morja do morja, od ene do druge strani otoka, na površini 2.500 kvadratnih metrov zemlje. Po pojavu šakalov v zadnjih dveh letih pa se je zgodba o uspešni ovčjereji malce spremenila.

Pojav zveri onemogoča ovčjerejo
Od pisane zgodovine in ustnega izročila Kornatov tam nikoli ni bilo divjih zveri, potem pa naj bi se pojavile pred dvema letoma, ni pa jasno, od kod in kako. Govori se, da so priplavali čez in da jih je nekdo preprost pripeljal na otok in tam izpustil. Zgodbe so različne, prebivalci jih zvečer slišijo, nekateri pa naj bi jih celo videli in kar je najhuje, zaradi njih so v dveh letih izgubili od 80 do 90 odstotkov jagnjeti. Okoliščine o njihovem prihodu ostajajo nepojasnjene, vendar je škoda, ki jo povzročajo, izdatna. Glede na to, da je v dveh letih družina izgubila kar 200 jagnjet, to pomeni, da so le oni na račun šakalov oškodovani za precejšnje zneske.

Ovčjereja je na Kornatih tradicionalna kmetijska dejavnost poleg ribolova. (Foto: Facebook)

Ovčereja je ena največjih tradicij na Kornatih. Medtem ko je bilo včasih v tem hrvaškem nacionalnem parku 9 tisoč ovac, jih je danes okoli 2 tisoč. Vsako leto v začetku junija je tradicionalen odhod na otoke, zbiranje ovc, striženje, medtem ko veterinarji ovce testirajo in označujejo. Gre za zahtevno delo, prizadevni “Kurnatarji” pa že leta vzdržujejo črede, ki živijo na Krasu Kornatov, in tako nadaljujejo stoletno tradicijo.

Tanja Brkić