fbpx

Takšne so božične tradicije po svetu

Foto: Pixabay

Božič je za marsikoga najlepši čas v letu, saj se takrat v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa na kupu zbere družina in najbližji. Praznujejo se ga v kar 160 državah po vsem svetu, praznovanje pa se glede na državo razlikuje. Nekatere države praznujejo na božični dan, druge dan prej ali dan pozneje. Božična praznovanja se lahko zelo razlikujejo tudi v božičnih tradicijah, za nekatere države to predstavlja kulturni dogodek, medtem ko je za nekatere uradni državni praznik. 

V mnogih državah božično praznovanje vključuje postavitev božičnega drevesa z lučkami, obešanje adventnih venčkov in nogavic, sladkarije ter postavitev piškotov in mleka. Cerkve in družine postavljajo jaslice, ki prikazujejo rojstvo Jezusa Kristusa. Ker ima vsaka država neko svojo posebno božično tradicijo, si lahko v nadaljevanju preberete nekaj zanimivih spoznanj o božičnih tradicijah in praznovanjih z vsega sveta.

Švedska
Koza predstavlja božični simbol Švedske. Omenjena tradicija sega v 11. stoletje. Predstavljala naj bi spremljevalko svetega Nikolaja, ki ima moč nadzorovati hudiča. Sodeč po legendah naj bi bila božična koza tista, s katero se je tudi Božiček prevažal tekom vožnje s sanmi, ko je pridnim otrokom razdeljeval darila. Do 19. stoletja je koza postala dajalec daril in ljudje so se oblekli v koze, da bi jih razdelili. Vsako leto na trgu približno mesec dni pred Božičem postavijo velikanski slamnati kip v obliki kozla, ki ga vsako leto zažgejo. Danes je božična koza večinoma božični okrasek, ki ga je mogoče najti na drevesih.

Foto: epa

Latvija
Ulični igralci (lahko tudi družinski člani in prijatelji) se preoblečejo v živalske in druge grozljive like. V božičnem času hodijo zamaskirani od hiše do hiše z namenom, da bi iz obiskane hiše odgnali zle duhove. Le-te odganjajo z glasbo, tradicionalnimi pesmimi, prirejajo neformalne nastope, ki vključujejo ples, šale ali recitacije. V zameno za to jim družine ponudijo božično hrano in pijačo. Od zamaskiranih obiskovalcev se pričakuje, da so zamaskirani, dokler njihova identiteta ni ugotovljena, nato ti maske odstranijo in preživijo nekaj časa z gostitelji, ko jedo hrano, ki jim je ponujena. Nato kot skupina odpotujejo do naslednjega doma, da nadaljujejo postopek.

Foto: YouTube

Italija
Večina Italijanov začne božično sezono 8. decembra tako, da v svoj dom postavi jaslice, kjer je to zelo pomembna tradicija, domneva pa se tudi, da so bili Italijani prvi, ki so v jaslicah uporabili slamo. Prizori jaslic v Italiji so elegantni, zelo podrobni in v višino lahko dosežejo nekaj metrov. 24. decembra se meso in včasih tudi mlečni izdelki izločijo iz obrokov, to pa nadomestijo z morskimi sadeži. Po polnočni maši tradicionalno pojejo rezino ‘p
anettone‘, sadni biskvit in skodelico vroče čokolade. Božiček otrokom na božični večer prinese majhna darila, vendar se darila izmenjujejo šele v začetku januarja.
 

Foto: epa

Norveška
Eno najbolj neortodoksnih božičnih tradicij lahko vidite na Norveškem. To je tradicija, ki sega stoletja nazaj in ljudje še vedno verjamejo vanjo. Po norveškem ljudskem izročilu pridejo čarovnice in zli duhovi na plano ob božičnem večeru, da bi povzročali vragolije. Zato družine skrivajo svoje metle, da jih ne bi ukradli za polnočno vožnjo. Včasih v kaminu zakurijo celo smrekova polena, da ne pridejo v dimnik. Druga norveška tradicija je, da za sladico postrežejo “riskrem”, ohlajen rižev puding z jagodno omako. Gospodinja položi en sam blanširan mandelj v rižev puding in kdor ga prvi najde, dobi darilo. Obstaja prepričanje, da ta prinaša srečo in blaginjo.

Foto: Pixabay

Japonska
Božič na Japonskem ni nič posebnega, razen obdarovanja in osvetlitve. Niti ni državni praznik, kar ne čudi glede na to, da ni veliko kristjanov. Dejstvo pa je, da imajo res nenavadno božično večerjo. Odpravijo se namreč na piščančjo pojedino prehranjevalne verige s hitro hrano Kentucky Fried Chicken. Omenjena božična tradicija se je uveljavila zahvaljujoč praznični marketinški kampanji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer se je pohanega piščanca oglaševalo kot popoln božični obrok. Ocenjuje se,  da več kot 3,6 milijona japonskih prebivalcev praznuje božične praznike s tradicionalno večerjo ocvrtega piščanca.

Foto: KFC

Filipini
S praznovanji, ki se začnejo s septembrom in trajajo do januarja, imajo Filipini najdaljšo in najbolj razkošno božično sezono na svetu. Vsako leto na soboto pred božičnim večerom v mestu San Fernando na Filipinih poteka festival velikanskih luči Ligligan Parul Sampernandu. Več vasi tekmuje v izdelavi lepih in dovršenih papirnatih luči. Te božične luči se imenujejo “parole” in so narejene iz bambusa ali papirja. Sprva so bile luči preproste stvaritve s premerom približno pol metra, narejene iz japonskega origami papirja in osvetljene s svečo. Toda danes so luči narejene iz različnih materialov in so zrasle na dolžino približno šest metrov. Okrašene so z zapletenimi vzorci živih barv in osvetljene z električnimi žarnicami, ki se lesketajo v nebo. Ljudje z vse države in celega sveta prihajajo, da bi bili del tega posebnega festivala.

Foto: Facebook

Češka
Z uradnim praznikom so povezana različna vraževerja, zlasti za mlade samske ženske, ki upajo na ljubezen. Na božični dan na Češkem neporočene ženske vržejo čevlje čez ramena proti vhodnim vratom. Če čevelj pade s konico proti vratom, se bo naslednje leto poročila. Če pa peta kaže proti vratom, bo ostala samska. Drugo veliko praznovanje, ki se odvija na božični večer, je tradicionalna pojedina, na kateri postrežejo ocvrtega krapa. Številna gospodinjstva ribe kupijo žive tedne pred božičem in jih hranijo kot hišnega ljubljenčka v kopalni kadi, dokler ne pride čas za pojedino. Nekatere družine naredijo obrok iz rib, nekatere pa krapa spustijo v reko na božični večer, da bi se izognile mučenju živali.

Foto: Pixabay

Ukrajina
Najbolj nenavadna praznična božična tradicija v Ukrajini vključuje pajkove mreže na božičnem drevesu namesto božičnih okraskov. To je prisrčna zgodba. Po stari legendi naj bi revna vdova in njeni otroci na svojem vrtu našli božično drevo, a niso imeli denarja, da bi ga okrasili. Otroci so bili žalostni, ker ga niso mogli okrasiti, zato je mama na drevo obesila nekaj sadja in oreščkov v upanju, da bo to nasmejalo njene otroke na božični dan. Ko pa so se naslednje jutro zbudili, ga je prekrivala pajkova mreža, ki se je v jutranji svetlobi spremenila v svetlo srebrno in zlato. V čast temu Ukrajinci za Božič na svoja drevesa obesijo okraske v obliki pajkove mreže, saj naj bi jim to prineslo srečo.

Foto: Wikipedia

Finska
Savne na Finskem predstavljajo način življenja, zato ne preseneča, da so tudi del božičnega praznovanja. 24. decembra zjutraj finske družine jedo kašo iz riža in mleka, prelito s cimetom, mlekom in maslom. Ob koncu dneva je običajno, da se družinski člani skupaj ogrejejo v savni. Mnogi domovi imajo lastne savne in na Božični večer je to prostor za povezovanje z davno umrlimi predniki. To je ena najstarejših božičnih tradicij, ki je način sprostitve in čiščenja pred večernimi praznovanji.

Foto: Pixabay

Nemčija
Božična drevesca lahko najdete po vsem svetu, v Nemčiji pa imajo družine nenavaden dodatek k okraskom. Okrasek kisle kumarice skrijejo nekje med veje drevesa in prvi otrok, ki ga najde, dobi posebno darilo. Skrivanje božične kumarice med veje jelke je menda večstoletna nemška tradicija, za katero mnogi še niso slišali. Okrasek iz stekla v obliki kumarice se prenaša iz generacije v generacijo.

Foto: zajem zaslona YouTube

Sara Kovač