Množični dogodki so tempirana bomba za širjenje epidemije koronavirusa: krivi so namreč za kar 80 odstotkov vseh obolenj

Foto: epa

Množični dogodki so krivi za kar 80 ali celo več odstotkov vseh obolenj s koronavirusom. Med drugim se omenja nakupovanje v trgovskih centrih, plesne tečaje, popivanje v barih in pevske zbore, pa tudi fitnes klube. Vlažen vroč zrak, ki se neprestano meša, je v kombinaciji z intenzivno telesno vadbo najbolj nevaren. Prav zato se zdi ključno čimbolj omejiti tovrstne množične dogodke, da se večina lahko vrne v normalno življenje. Znanstveniki sicer še preučujejo podrobnosti. 

Prav manjše število dogodkov, na katerih se zbira večje število oseb, naj bi bilo odgovornih za naglo širitev epidemije koronavirusa. Mnogi znanstveniki trdijo, da so takšni dogodki odgovorni za kar 80 ali celo več odstotkov primerov. Prav zato je smiselno do nadaljnjega strogo omejevati tovrsten vir okužb. Pri širitvi epidemije novega virusa torej ključne vloge ne igrajo posamezniki kot pri HIV-u ali eboli, marveč skupine ljudi. Celo pri koronavirusih MERS in SARS so za prenos ključni posamezniki, poroča Telegraph.

Večina posameznikov sicer ne prispeva bistveno k širitvi epidemije, je pa zato ključno čimbolj omejiti sicer redke množične dogodke. V tem trenutku se znanstvena stroka osredotoča predvsem na podrobno opredeljevanje tovrstnih dogodkov. Če nam je poznano, kje leži bistvo problema, lahko večini prebivalcev pustimo, da se znova vrne v življenje. Prav zato se ni najbolj smiselno osredotočati na posameznike, so prepričani številni znanstveniki. Množični dogodki sicer predstavljajo mešanico vedenjskih in okoljskih dejavnikov. Tudi virusi, kot je HIV, se pogosteje prenašajo z določenimi oblikami rizičnega vedenja, kot je prostitucija ali delitev igle med narkomani, ne pa samodejno med posamezniki.

Pri SARS-CoV-2 se sicer zdi, da lahko sleherni posameznik okuži množico ljudi. Kdo so ti prenašalci, ni tako pomembno. Mnogo bolj šteje to, kje se zadržujemo in kaj počnemo tam, kjer se nahajamo. Sicer so nam že poznani številni kraji, kjer se dogajajo izbruhi okužb. To so bolnišnice, zdravstveni domovi, večji študentski domovi in živilske trgovine. Tudi ti kraji so krivi za izbruhe epidemije koronavirusa. Lahko navedemo primer iz prejšnjega tedna z Limske sadne tržnice v Peruju, kjer je bilo kar 79 odstotkov prisotnih pozitivnih. Krivci za izbruhe epidemije so tudi športne dejavnosti v zaprtih prostorih. Zaskrbljujoče študije prihajajo tudi iz Južne Koreje, kjer se je v 24 dneh okužilo kar 112 ljudi, ki so se udeležili tečajev latinoameriških plesov znotraj dvanajstih športnih objektov.

Vlažno, toplo ozračje v športnih objektih in hitro mešanje zraka v kombinaciji z aktivnostmi je izredno tvegano
Prav zato se domneva, da intenzivna telesna vadba v natlačenih prostorih spodbuja širitev epidemije novega virusa in jo je potrebno omejiti v času epidemije. Več kot polovico okužb so povzročili inštruktorji skupin na plesnih tečajih. Prav zato se domneva, da so veliko število ljudi, majhen prostor in intenzivnost telesne vadbe ključni. Vlažno, toplo ozračje v športnih objektih, ki ga spremlja hitro mešanje zraka v kombinaciji z intenzivnimi fizičnimi aktivnostmi, prinaša večje število okuženih kapljic v zraku. Prav zato so skupine, kjer se izvaja pilates ali joga, manj rizične kot plesni tečaji.

Foto: epa

Nekateri pa vidijo možnost za zajezitev novega koronavirusa tudi v množičnem čipiranju prebivalstva. Ameriški in poljski raziskovalci namreč skupaj razvijajo vsadek, ki bo povezan z mobilno aplikacijo in bo ugotavljal prisotnost koronavirusa v našem telesu. Implantat pa bo informacije o zdravstvenem stanju posameznika tudi posredoval zdravstvenim ustanovam. Bo pa vložek odkrival tudi prisotnost nekaterih drugih virusov, rakastih celic in celo meril inzulin v krvi.

Domen Mezeg