fbpx

Na Islandiji so odprli največji obrat na svetu za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida neposredno iz zraka

Foto: epa

Tehnologija Carbon Capture Storage (CCS) temelji na zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida neposredno iz izvora emisij (naprave, ki delujejo na osnovi CCS so nameščene v jeklarnah, cementarnah, termoelektrarnah, predelovalnih obratih ipd.), medtem ko tehnologija Direct Air Capture (DAC) na kateri temelji islandski obrat, deluje z zajemanjem CO2 neposredno iz ozračja in jo zato lahko uporabimo praktično kjerkoli ne glede na prisotnost virov emisij.

Ogljik, ki je temeljni sestavni del vsake oblike življenja na Zemlji, je jedro naše proizvodnje, energije in transporta. V naslednjih desetih letih bo pridobivanje ogljika iz zraka predvidoma postalo stroškovno učinkovitejše od pridobivanja ogljika iz zemlje (črpanje nafte). Do leta 2030 naj bi bila industrija zajemanja in shranjevanja ogljika CCS vredna kar 800 milijard dolarjev. Tehnologija DAC, ki je v bistvu podvrsta tehnologije CCS posnema tisto, kar se dejansko že dogaja v naravi, in tako v bistvu vključuje industrijsko fotosintezo in izkorišča moč sonca, da črpa ogljik neposredno iz ozračja. Ta ujeti ogljik se nato lahko spremeni v številne potrošniške dobrine, ki zajemajo vse od goriva, plastike, agregatov in betona.

Pred nekaj več kot štirimi leti se je v bližini švicarskega Züricha odprl prvi komercialni obrat na svetu za sesanje ogljikovega dioksida neposredno iz zraka. Tovarno je poganjal objekt za predelavo odpadne toplote, velikanski ventilatorji pa so pri tem potiskali zrak skozi sistem za filtriranje, ki je ujel ogljik. Ogljik so nato ločili in prodali kupcem, npr. v rastlinjaku, kjer so si z njim pomagali pri pridelavi zelenjave. Tovarna je delovala kot prototip in zajemala približno 900 ton CO2 (kar ustreza letnim emisijam 200 osebnih avtomobilov) na leto.

Ko bodo stroški pridobivanja energije iz ogljika dovolj nizki, bo tehnologija lahko konkurenčna nafti
Kot poroča Singularity Hub je ta teden na Islandiji začela delovati približno štirikrat večja naprava kot tista v Zürichu, ki se je s tem pridružila petnajstim drugim obratom za neposredno zajemanje CO2 iz zraka, ki trenutno delujejo po vsem svetu. Po podatkih IEA te naprave skupaj zajamejo več kot 9.000 ton CO2 na leto. Novo tovarno, imenovano Orca po islandski besedi za energijo, je zgradilo švicarsko podjetje Climeworks v partnerstvu z islandskim podjetjem za shranjevanje ogljika Carbfix. Orca je sicer največji od vseh obstoječih objektov te vrste in lahko pri svojem delovanju zajame 4000 ton ogljika na leto (kar je enako emisijam 790 osebnih avtomobilov).

Foto: epa

Obrat je sestavljen iz osmih “zbiralnih zabojnikov”, vsak izmed katerih ima približno velikost in obliko standardnega transportnega zabojnika. Njihovi ventilatorji uporabljajo energijo iz bližnje geotermalne elektrarne, kar je bil tudi del razloga, da je bil obrat postavljen ravno v tej skandinavski državi; Islandija ima namreč poleg obilo geotermalne energije, tudi optimalno podzemno geologijo, ki se precej dobro odnese pri sekvestraciji ogljika. Orca je bila sicer zgrajena na planoti lave v jugozahodni regiji te države.

Ena največjih težav z neposrednim zajemanjem CO2 iz zraka je njegova visoka cena. Pri podjetju Climeworks ocenjujejo, da je trenutno cena za odstranitev ene metrične tone ogljika iz zraka med 600 do 800 dolarjev. Da bi podjetje lahko ustvarilo dobiček, bi se morali stroški znižati na cca. šestino te ravni. Ameriška Nacionalna akademija znanosti je pri tem ocenila, da bo, ko bodo stroški pridobivanja CO2 pod 100-150 dolarjev na tono, iz zraka zajet ogljik ekonomsko konkurenčen običajni nafti.

Matej Markič