fbpx

Najuglednejši in najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar danes praznuje 70 let

Drago Jančar (Foto: STA).

Slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in urednik, na katerega je lahko ponosna vsa Slovenija, je dopolnil visokih 70 let. Drago Jančar je najbolj nagrajevan slovenski avtor in tudi najbolj prevajan, lahko ga berete v angleščini, nemščini, francoščini, ruščini in v še veliko drugih jezikih. Prejel je številne nagrade, med njimi tri kresnike za najboljše romane, Prešernovo nagrado za opus in Herderjevo nagrada za književnost; to so le nekatera od več desetih priznanj, ki spremljajo njegovo ustvarjanje. Njegovega imena ne poznamo le doma, tudi v tujino seže njegov sloves, saj je med drugim prejel tudi prestižno mednarodno nagrado Ignazia Siloneja v Italiji, evropsko književno nagrado, nagrado za najboljšo tujo knjigo v Franciji in še več.  Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih.

Rodil se je leta 1948 v Mariboru, kjer je končal višjo upravno šolo. Leta 1974 je bil obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi širjenja sovražne propagande, a so ga čez tri mesece izpustili. Posvetil se je pisateljevanju, se za kratek čas zaposlil pri Viba filmu, sodeloval pri ustanovitvi Nove revije, leta 1981 pa sprejel delo urednika in tajnika pri Slovenski matici. V letih 1987-91 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izreden član Sazuja. Med številne nagrade je leta 2015 dodal naziv Državljan Evrope.

Ob sedemdesetletnici izdal novo knjigo
Čeprav jubilej ni posebej napovedan ali javno zabeležen, ga bodo domače založbe počastile z novimi izdajami ali ponatisi, 23. aprila pa bo v Narodni univerzitetni knjižnici spregovoril o knjigi Mnoga življenja, v kateri so združene izbrane novele in kratke zgodbe. To bo prvi tako obsežen antologijski izbor novel in kratkih zgodb enega najpomembnejših slovenskih pisateljev.

Cenjen pisatelj doma in v tujini
Za tri romane – Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi ter To noč sem jo videl – je prejel kresnika. Zadnji je preveden v več kot deset jezikov. V francoskem prevodu je prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, bil je tudi kandidat za francosko literarno nagrado femina. Nemški prevod se je decembra 2015 znašel na vrhu lestvice najboljših knjig, ki jo po izboru avstrijskih kritikov objavlja radiotelevizija ORF. Istega leta je bil s tem romanom kandidat za poljsko literarno nagrado angelus, namenjeno srednjeevropskim pisateljem, za katero je bil nominiran tudi že z romanom Katarina, pav in jezuit.

Odstavek iz romana Severni sij (Foto: Twitter)

Osredotočal se je na sodobne družbene razmere v Sloveniji
V večinoma kritično zaostrenih ali polemičnih esejih in aktualističnih zapisih Jančar obravnava sodobne družbene razmere v Sloveniji in svetu, razgalja podobo človeka, časa in družbenih navzkrižij, odkriva podaljšano preteklost in njene korenine, preiskuje cinično distanco, razčlenjuje stanje duha, kulturne politike in literature, razkriva resničnost postkomunističnega sveta, demistificira iluzije in presoja tudi globalizacijo, ameriške vplive, evropske perspektive in bistvo Srednje Evrope.

Osrednje teme njegovih romanov – doslej jih je nanizal 11 – so individualna eksistencialna in moralna stiska, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika in njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetostjo v usodo, uničevalnim oblastništvom, kaotičnostjo sveta in vseobvladujočim nasiljem, ki so pogosto alegorično premaknjene v preteklost, piše v Velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.

V gledaliških delih, med katerimi so Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota, pa razčlenjuje konflikte razmišljujočih posameznikov v območju individualizma, volje, etike, skepse, totalitarnosti, meščanske družbe in revolucijske skupnosti.

Spoštovan tudi med drugimi pisatelji in zgodovinarji
Je tudi avtor novel in kratkih zgodb, kot sta Smrt pri Mariji Snežni in Človek, ki je pogledal v tolmun, ki so nedavno izšle v zbrani obliki z naslovom Mnoga življenja. Po oceni literarnega zgodovinarja Aleksandra Zorna je Jančarjeva proza “problem”, ker “pokriva tako rekoč vse, kar prileti mimo”. Jančar je “kolos mnogih literarnih smeri, estetik, poetik, pa tudi tujih praks in celo zemljepisnih področij, da ga moremo imenovati samo še stoletni klasik. Drago Jančar je univerzalen. V njegovem delu najdemo vse, kar si želimo poiskati. In temu povsem pritrjujemo”.

A. G.