fbpx

Tajvan se sooča z biblično nadlogo: Prebivalce ogroža invazija krastač

Krastača. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay)

Nenadna invazija krastač ogroža ljudi in hišne ljubljenčke na Tajvanu. Ob tem se je aktiviralo na desetine prostovoljcev, da bi odstranjevalo trsne krastače, ki so izjemno strupene. Nesreča je doletela prebivalce Čaotuna. 

Prostovoljci namreč skušajo zajeziti njihovo naglo širjenje. Ob tem pa si znanstveniki zastavljajo vprašanje, na kakšen način so te velike dvoživke našle pot na omenjeno območje. Tajvanci upajo, da bodo zmanjšali škodljiv vpliv, ki ga povzroča nevarna invazivna vrsta ter na takšen način zavarovali domače živalske vrste, poroča RT.

Gre za vrsto krastač, ki izvira iz Južne in Srednje Amerike, katerih strup lahko ubije človeka, če pride v stik z očmi oziroma usti. Zadeva je že dolgo časa zelo problematična tako v Avstraliji kot tudi na Filipinih, vendar pa jih na Tajvanu pred tem niso poznali. S to nevarnostjo so bili soočeni šele nedavno, dokler jih lokalni prebivalci niso pričeli opažati na svojih vrtovih.

Prva posneta fotografija tovrstne krastače je v kratkem času močno vznemirila uporabnike družbenih omrežij, prostovoljce in raziskovalce pa je spodbudila k takojšnjemu ukrepanju. Hitra in množična iskalna akcija ob prvem pojavu krastač je ključnega pomena. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da te dvoživke na Tajvanu nimajo naravnih sovražnikov. Avstralske izkušnje sicer kažejo, da so te živali posebej nevarne za domače pse in mačke.

Krastače so v naravo pobegnile ali pa so jih gospodarji zavrgli
Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so odkrili mlade krastače, kar dokazuje, da se že razmnožujejo. K sreči so bile najdene le na območju že omenjenega mesta, kar vzbuja optimizem. Znanstveniki pa si prizadevajo raziskati vzroke za nenadno invazijo. Ena od teorij se nagiba v smer, da bi lokalni prebivalci pričeli gojiti tovrstne krastače, ker naj bi prinašale srečo in zdravje in jih je mogoče drago prodati (eno za 144 dolarjev). Pozneje so nekateri primerki verjetno pobegnili v naravo ali pa so jih gospodarji zavrgli.

Domen Mezeg