fbpx

To so možni kandidati, ki bi lahko zaradi vojaškega fiaska nasledili Vladimirja Putina

Ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: epa)

Vojaški fiasko ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini povečuje možnosti, da se njegova dvaindvajsetletna vladavina bliža koncu, ali bo odšel sam ali bo v to prisiljen, se sprašuje bruseljski portal Politico in v obširni analizi navaja več možnih kandidatov za njegovega naslednika.

Ruska vojska je v sedmih mesecih vojne v Ukrajini utrpela velike izgube v osebju in opremi, sedaj pa je prisiljena v umik na vzhodu Ukrajine. Putinova mobilizacija več sto tisoč ljudi se je spremenila v kaos, odločitev pa je naletela na kritike celo s strani njegovih propagandistov in političnih zaveznikov.

69-letni Putin je prišel na oblast leta 2000, ko je po uspešni drugi ruski vojni v Čečeniji zamenjal Borisa Jelcina. Možnosti, da bi kmalu odšel, ostajajo majhne, ​​vendar je jasno, da stopnjevanje posledic njegovega vojaškega hazardiranja že zmanjšuje njegovo moč. Kot je znano, je Putin naredil veliko za marginalizacijo nasprotnikov in spremenil ustavo, da bi obdržal oblast. Možnosti, da se prostovoljno umakne novemu voditelju, so majhne, ​​a ne več zanemarljive. Možni so naslednji kandidati:

1. Supervohun – Nikolaj Patrušev
Če se Putin sprijazni, da je njegov položaj postal nevzdržen, poznavalci Kremlja vidijo Nikolaja Patruševa kot njegovega najverjetnejšega naslednika. Nekdanji vodja obveščevalne agencije FSB in sedanji sekretar Varnostnega sveta Rusije ima to prednost, da deli enaka stališča kot Putin, kar pomeni, da je sovražen do Zahoda na splošno, še posebej pa do ZDA.

Nikolaj Patrušev (Foto: Duma)

Poleg tega so stališča Patruševa še bolj skrajna, ocenjuje Politico in pri tem navaja, da je bil ravno Patrušev tisti, ki je na seji varnostnega sveta pred Putinovo invazijo na Ukrajino Washington obtožil, da ima prikriti načrt za “strmoglavljenje Ruske federacije”. Ker je Putin večino svojega časa preživel v Kremlju, je Patrušev prevzel dejavnejšo vlogo, ko je nedavno obiskal Kitajsko sredi naraščajoče zaskrbljenosti glede vojne. Po drugi strani pa mu leta ne gredo na roko. Star je namreč 71 let, dve leti starejši od Putina, in če bi postal predsednik, bi predstavljal zgolj prehodnega vladarja Kremlja.

2. Lakaj – Dimitrij Medvedjev
Če Putin komu zaupa, je to zagotovo Dmitrij Medvedjev. Dolgoletni ruski predsednik je namreč leta 2008 predsedovanje predal svojemu nekdanjemu sodelavcu iz Sankt Peterburga. Zamenjava funkcije je Putinu tedaj omogočila ohranitev oblasti.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dimitrij Medvedjev (Foto: EPA)

Medvedjev je bil v času predsedovanja znan kot modernizator, ki uporablja iPad in gostuje po Silicijevi dolini. Ko pa se je njegov štiriletni mandat končal, je Medvedjev brez zavor Putinu omogočil vrnitev v Kremelj. Presedlal je na mesto predsednika vlade, ki ga je zasedal osem let, nato pa je postal namestnik predsednika Varnostnega sveta in s tem postal neposredno podrejen Putinu, ki je na čelu tega organa. Pri svojih 57 letih je Medvedjev še vedno dovolj mlad, da bi znova zavladal Rusiji, vendar je njegova usoda neločljivo povezana s Putinovo.

3. Telesni stražar – Aleksej Djumin
Aleksej Djumin
je nekoč rešil Putina pred nočnim napadom rjavega medveda tako, da je zveri ustrelil pred noge, medtem ko je ta grozeče stala pred vrati gorskega letovišča. Kot neustrašno zvest in tudi human (medved je namreč preživel) ima odlične kvalifikacije, da bi lahko nasledil Putina.

Djumin, najvišje rangiran veteran zvezne garde, je bil uspešen tudi na bojišču tudi kot poveljnik specialnih enot v operaciji za priključitev Krima leta 2014. Dve leti pozneje ga je Putin imenoval za guvernerja regije Tula. Nekateri menijo, da je Djumin Putinov favorit, vendar bi bil lahko zaradi tega statusa ranljiv, če bi v Kremlju izbruhnil boj za oblast.

Aleksej Djumin (Foto: Wikimedia Commons)

4. Princ – Dmitrij Patrušev
Putinovi zavezniki v Kremlju niso nič mlajši, a to ne pomeni, da si režim ne bo prizadeval za večno vladanje. Nikolaj Patrušev je bil tisti, ki je po imenovanju za vodjo FSB leta 2000 rusko obveščevalno elito označil za “novo plemstvo”. Njegov 44-letni sin Dmitrij Patrušev se je nato na sceni pojavil kot “princ” in potencialni verodostojni naslednik.

44-letnik je bil leta 2018 imenovan za ministra za kmetijstvo, potem ko je diplomiral na akademiji FSB in vodil rusko kmetijsko banko v državni lasti. Ne glede na to, kako oddaljena je ta možnost, bi lahko princ-predsednik pomiril strahove po vsem svetu, da bo Rusija, soočena s porazom v Ukrajini, sprožila samomorilno jedrsko eskalacijo.

Dmitrij Patrušev (Foto: Ruska vlada)

Zgodovina kaže, da ruski voditelji zapustijo Kremelj šele, ko umrejo. Vladimir Lenin in Josif Stalin sta umrla naravne smrti, tako kot tudi Leonid Brežnjev in njegova dva takojšnja naslednika. Zadnji voditelj države, ki je bil umorjen, je bil leta 1881 car Aleksander II. Obstajajo pa precedensi, ko so bili voditelji prisiljeni oditi s položaja – Nikita Hruščov leta 1964 in Mihail Gorbačov. Pogosto se je boj za nasledstvo odvijal med insajderji v Kremlju – kar je nekdanji britanski predsednik vlade Winston Churchill označil kot boj buldogov pod preprogo.

Morda je najbližja zgodovinska vzporednica avtokratskemu Putinu tista iz obdobja Stalina, čigar smrt leta 1953 je sprožila boj za oblast, ki se je končal z usmrtitvijo osovraženega nekdanjega šefa tajne policije Lavrentija Berija. Leta 1955 se je Hruščov postavil na stran premierja Georgija Malenkova in postal nesporen vodja tako komunistične partije kot vlade. Leto kasneje je v enem izmed svojih govorov obsodil kult osebnosti okrog Stalina.

Jedro elite je proti vojni. Ta jim nikoli ni bila všeč, trdi Nigel Gould-Davis, nekdanji britanski veleposlanik v Belorusiji, poznavalec odnosov za Rusijo in Evrazijo na Mednarodnem inštitutu za strateške študije. Sprememba režima v avtokracijah se po njegovih besedah običajno odvije od znotraj in dodaja, da je verjetnost za tranzicijo nična. Putin je zamudil priložnost, da bi orkestriral svoje nasledstvo, ko je pred dvema letoma poskrbel za spremembo ustave, pravi in dodaja, da je sedaj njegov položaj v večji nevarnosti.

5. Premier Mihail Mišustin
Tretji odstavek 92. člena ruske ustave določa, da v vseh primerih, ko predsednik ne more opravljati svojih nalog, “te začasno opravlja” predsednik vlade. To postavlja Mihaila Mišustina v najboljši položaj, da prevzame funkcijo vršilca ​​dolžnosti vodje države v primeru, če Putin resno zboli ali ga ubijejo, ocenjuje Politico.

56-letni Mišustin je bil glavni za področje davkov, preden je bil leta 2020 imenovan za premierja, ko je Putin dosegel ustavno spremembo, ki mu je tlakovala pot do dosmrtnega predsednika države. Bil je zvest krizni menedžer, ki si je prizadeval zmanjšati gospodarske posledice zahodnih sankcij.

Mihail Mišustin (Foto: epa)

6. Moskovčan – Sergej Sobjanin
64-letni moskovski župan Sergej Sobjanin, ki velja za ključnega insajderja, bi se lahko pojavil kot kandidat za naslednika Putina v primeru, če bi protesti v prestolnici eskalirali do točke, ko represija ne bi bila več vzdržna in bi bilo treba poskrbeti za konstruktivno sodelovanje. Protesti proti Putinovemu ukazu o mobilizaciji sicer niso dosegli razsežnosti evromajdanskega gibanja v Kijevu, ki je v začetku leta 2014 z oblasti odgnalo ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča.

Župan Moskve Sergej Sobjanin (Foto: epa)

V svojem 12-letnem mandatu se je Sobjanin sicer izkazal za kompetentnega, a ne posebej spektakularnega politika. Z ureditvijo parkov, izboljšanjem javnega prometa in obnovitvijo zgodovinskih stavb je poskrbel, da je prestolnica postala primernejši kraj za bivanje. Velik napredek pa je izničila vojna in sankcije. Pred tem je bil guverner z nafto bogatega Tjumna, vodja kremeljske administracije in podpredsednik v Putinovi vladi.

7. Opozicija – Aleksej Navalni
Borec proti korupciji Aleksej Navalni je pred desetletjem pomagal organizirati proteste proti Putinovi vrnitvi na predsedniški položaj. Te demonstracije – največje v postsovjetski Rusiji – so na koncu propadle. Toda Navalni je vztrajal in svoja prizadevanja usmeril v razkrivanje korupcije. Oblast se mu je maščevala tako, da je Navalnega zastrupila z živčnim strupom in ga zaprla zaradi izmišljenih obtožb poneverbe.

Navalni z izrednim pogumom še naprej nasprotuje vojni za zapahi. Toda njegove možnosti, da bi sledil zgledu Nelsona Mandele od zaporniške celice do predsedniškega položaja, so majhne. Opazovalci si lahko predstavljajo scenarij, po katerem Putina strmoglavijo, bodoči ruski voditelj pa v znak sprave z Zahodom izpusti politične zapornike, kot je Navalni.

Aleksej Navalni (Foto: epa)

8. Izgnani Mihail Hodorkovski
Nekdanji naftni tajkun Mihail Hodorkovski je še en kritik režima, ki je kandidiral proti Putinu in izgubil. Poleg tega so mu odvzeli naftni imperij Yukos, ga poslali v zapor za 10 let, ta pa je nato odšel v izgnanstvo. Njegova fundacija Odprta Rusija, ki je v Rusiji prepovedana, se še naprej zavzema za reforme, vendar Hodorkovski sam ne kaže nobenih ambicij, da bi se zmagoslavno vrnil in prevzel vodilno vlogo v postputinovski Rusiji. 59-letni Hodorkovski sicer odločno podpira upor Ukrajine proti Rusiji in poziva Zahod, naj Kijevu dobavi orožje.

Čeprav sodobna Rusija nima zgodovine uspešnih vojaških udarov, bi bilo napačno izključiti možnost, da bi bil Putin odstavljen z oboroženo vstajo. Tukaj je nekaj ključnih akterjev, na katere je smiselno biti pozoren, če bo prihodnji voditelj Rusije “izvoljen” na silo.

Mihail Hodorkovski (Foto: epa)

9. Mesar – Mihail Mizincev
Obrambni minister Sergej Šojgu in načelnik generalštaba Valerij Gerasimov sta že sodelovala v strašnih vojnah, kar ju praktično izključuje kot verodostojna kandidata za prevzem oblasti. V Rusiji ni tradicije, da bi nezadovoljni častniki organizirali državni udar, vendar pa obstaja en general, ki je na račun svoje brutalnosti pridobil sloves “mesarja iz Mariupolja”.

Mizincev je vodil uničujoče obleganje Mariupolja, ki se je končalo s smrtjo več kot 20 tisoč civilistov, preden je pristaniško mesto padlo. Ta je nato napredoval na mesto namestnika obrambnega ministra, pristojnega za logistiko. Mizincev morda ni neposredni kandidat za oblast, je pa oseba, na katero je potrebno biti pozoren v prihodnjih dneh in tednih.

Mihail Mizincev (Foto: epa)

10. Gospodar vojne – Ramzan Kadirov
Čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki zase pravi, da je “Putinov vojak”, je eden najvidnejših podpornikov ruske vojne v Ukrajini. Na vojno gleda kot na tolpski obračun med njegovo osebno vojsko “Kadirov” in ukrajinskimi sovražniki, ki jih imenuje “neonacistični hudiči”. Toda po poročanju Politica so se njegovi vojaki izkazali za boljše bojevnike na TikToku kot na samem bojišču. Vendar pa bi vsak poskus, da bi uporabil Putinovo šibkost za lastno napredovanje, ogrozil tudi njega samega, trdi pariški ekonomist Sergej Guriev. Guriev pravi, da je potrebno zavedanje, da so ljudje Kadirova nevarni, a osovraženi. Po njegovo je tako veliko večja verjetnost, da bi si Kadirov prizadeval za večjo avtonomijo ali neodvisnost Čečenije, če bi v Rusiji prišlo do političnih pretresov.

Foto: epa

11. Plačanec – Jevgenij Prigožin
Če je v tem trenutku kdo podoben ruskemu vrhovnemu poveljniku, je to zagotovo Jevgenij Prigožin. Gre za poslovneža, oligarha, ki je znan kot Putinov “kuhar”, ki vodi Wagnerjevo tajno najemniško vojsko. 61-letnega Prigožina so ta mesec posneli med govorom o novačenju na dvorišču zapora, ki zapornikom obljublja svobodo, če se šest mesecev borijo za Rusijo v Ukrajini in preživijo.

Jevgenij Prigožin (Foto: epa)

Drugi posnetki prikazujejo, kako Prigožin s helikopterjem prihaja na nočni sestanek s pomočniki in se udeležuje pogreba enega od svojih borcev. “Wagnerjevci mi pravijo, da bi kadarkoli volili njega namesto Putina, in zdi se mi, da diši po krvi,” je tvitnil Kristo Grozev, ki piše za raziskovalni portal Bellingcat. Vendar pa bi bil potreben osupljiv preobrat na bojišču – recimo, da bi bil velik del ozemlja, ki si ga je Rusija lastila od leta 2014, izgubljen in da bi se horde nezadovoljnih vojakov vrnile domov – da bi imel vojskovodja, kot je Prigožin, še tako majhne možnosti za oblast. “Moral bi se zgoditi absolutno katastrofalen propad države,” po poročanju Telegrafa pravi Mark Galeotti, avtor več knjig o ruski zgodovini, vojskovanju, vohunjenju in organiziranem kriminalu.

Sara Kovač