Ugotovitve brazilskih raziskovalcev: Med nasprotniki nošenja mask kar četrtina sociopatov!

Nasprotnik obveznega nošenja zaščitnih mask. (Foto: epa)

Raziskovalci v Braziliji na podlagi študije, ki je zajela nekaj manj kot 1.600 ljudi trdijo, da je med ljudmi, ki nočejo nositi maske ali spoštovati odredb o ohranjanju varnostne razdalje, več takih, ki bi lahko imeli sociopatske tendence. Takih je bilo namreč v raziskavi okoli 400.

Brazilski raziskovalci so študijo, ki je raziskovala razmerje med antisocialnimi osebnostnimi lastnostmi in spoštovanjem ukrepov za zajezitev pandemije covid-19, zasnovali na vzorcu 1578 Brazilcev, starih med 18 in 73 let.

Osredotočili so se na brezčutnost, varljivost, sovražnost, impulzivnost, neodgovornost, manipulativnost in pripravljenost izpostavljanja tveganjem. Ugotovili so, da je med posamezniki, ki imajo višjo stopnjo brezčutnosti, varljivosti ali pripravljenosti izpostavljanja tveganjem večja možnost, da ne bodo spoštovali ukrepov za zajezitev pandemije.

Z osebnostnimi testi do ugotovitev
Avtorji študije trdijo, da je na podlagi prej omenjenih spornih osebnostnih lastnosti možno ugotoviti zakaj ljudje ne spoštujejo zajezitvenih ukrepov navkljub temu, da še naprej narašča število okužb in smrti. Subjekti študije so med marcem in junijem 2020 preko spleta rešili več osebnostnih testov. V študiji so na podlagi rezultatov posameznike kategorizirali v dve skupini, okoli tri četrtine sodelujočih so padle v skupino ljudi, ki so kazali tendence h tako imenovanim “pozitivnim socialnim interakcijam”. Druga skupina v kateri je bilo preostalih 400, pa je kazala znake antisocialnih lastnosti.

Protest proti obveznemu nošenju mask v Berlinu. (Foto: epa)

V Braziliji so do sedaj našteli več kot 3,9 milijonov okužb s covid-19. V državi je zaradi novega koronavirusa umrlo 121.381 ljudi. Po trditvah brazilskih raziskovalcev pa “naraščanje števila okužb covid-19 v državi ni povezano s spoštovanjem zajezitvenih ukrepov.” Trditev je nekoliko nenavadna glede na to, da preostanek članka vztraja pri ravno nasprotnem.

Celotno študijo, ki je bila objavljena v Science Direct si lahko preberete TUKAJ.

Ivan Šokić