[Video] Na male ekrane prihaja adaptacija Huxlyjeve distopije Krasni novi svet, a z izvirnikom ima skupnega bore malo

Prizor iz nove serije Krasni novi svet že takoj razkriva, koliko svobode so si ustvarjalci vzeli v primerjavi z izvirnikom. (Foto: Twitter)

Na male ekrane prihaja nova TV serija posneta po predlogi romana Krasni novi svet britanskega avtorja Aldousa Huxleya. Nekoč distopija, danes naša resničnost, a kdor si želi videti stvari pred katerimi je svaril Huxley naj raje bere knjigo. TV serija je po napovedniku in novicah sodeč, utelešenje ravno tistega, kar je Huxley kritiziral.

Nova serija posneta po distopičnem romanu krasni novi svet avtorja Aldousa Huxleya nosi isti naslov, kot knjiga, a nekako tu se tudi končajo vse podobnosti z izvirnikom, če je soditi po napovedniku in trditvah ustvarjalcev serije.

Namesto da bi se držali izvirnika, sta se pisca serije škotski stripar Grant Morrison in Američan David Wiener odločila za bolj svobodno interpretacijo originalne zgodbe. Tako bodo v ospredju seks, droge, homoseksualnost in orgije, ostale teme, ki se jih je Huxley v romanu tudi dejansko loteval, pa bodo potisnjene v ozadje.

Prihranjeno ni bilo niti likom iz knjige. Ker avtorji serije Huxleyju, po poročanju Daily Maila, očitajo rasizem, so več likov spremenili iz belih v črne, ker mu očitajo seksizem, so več likov iz moških spremenili v ženske in ker mu očitajo, da se v svojem delu ni izjasnil o homoseksualnosti so poskrbeli, da je izdatna mera homoseksualnosti prisotna v seriji.

Avtorji serije zgrešili bistvo knjige
Novo serijo promovirajo z geslom “Dobrodošli v New London. Imamo tri pravila – ni zasebnosti, ni družine, ni monogamije. Vsi so zelo srečni.” Že s tem so avtorji serije pokazali, da nimajo blage veze s čim imajo opravka. Kajti glavna premisa Huxleyjevega romana je ravno v tem, da se ljudje, ki so odvisni od tablet s katerimi uravnavajo svoje razpoloženje, svoje nesreče ne zavedajo.

Za razliko od romana 1984 Georga Orwella, kjer je vseprisotnost totalitarnega režima socialistične partije nezgrešljiva, je tiranija prepuščanja svojim lastnim razvadam veliko hujša in veliko manj opazna. Kdo med nami si je namreč pripravljen priznati, da je suženj svojih lastnih razvad?

Huxleyev svet, je svet hedonizma. Kjer ni osebne odgovornosti, ni očeta, ni matere, ni staršev. Ženske so sterilne, družba je razslojena v kaste, ki so določene še pred samim “rojstvom” novega otroka, ki so ga vzredili v eni od valilnic. Celotna družba v Huxleyevem svetu je konformistična, ni upornikov, ni nikogar, ki bi bil nezadovoljen. Ko se kdaj pojavil kak nesrečnež, ga pošljejo na otok sredi ničesar, kjer je lahko nesrečen skupaj z ostalimi. Medtem pa družba ostaja v svoji slepi nevednosti, ki jo zagotavlja soma.

Ivan Šokić