Vojaška zgodovina je polna oboroževalnih tekem, ki se nikoli ne končajo. Če ena stran izumi ostrejši meč, druga stran izdela močnejši ščit. Meči in ščiti te dni mogoče krasijo edino še muzeje, a to ne pomeni, da se je narava oboroževalne tekme spremenila. Spodaj izpostavljamo deset orožij, ki so si jih zamislili sovjetski in ruski znanstveniki. Mnoga od njih so bila opuščena v zgodnjih fazah razvoja, medtem ko so bila številna samo figment bujne domišljije, s katero so parirali ameriškim tehnološkim napredkom.
Izvršni direktor ruskega giganta za proizvodnjo vojaške opreme Rostek Sergej Čemezov je nedavno objavil, kako so po poročanju Popular Mechanics uspeli izdelati nevidno čelado. Tuji strokovnjaki po drugi strani ostajajo skeptični, saj naj bi za kaj takega bilo še prezgodaj. To pa ni edina taka najava s strani Rusov o njihovem “naprednem” orožju.
Ko so ZDA razvile prvo nevidno letalo, so se Rusi znašli v zaostanku. Sami niso imeli zmožnosti za razvoj istega, saj niso imeli superračunalnikov, ki bi lahko računali kompleksne oblike za minimizacijo radarskega odboja. Alternativa, ki so se je domislili, je bila generator nevidnosti, ki ga je razkril raziskovalni center Keldysh. Prototip, ki bil pritrjen na Su-27, je hitro padel v pozabo, saj se je izkazalo, da pri visokih hitrostih ne uspe obdržati plazme, ki bi ga zakrivala pred radarji.
Propaganda, ameriška paranoja ter medijska lakota
Geofizična orožja, atomske pištole, genetska orožja, ki so smrtonosna samo za določeno raso, elektronske bombe, laserski žarki, strateški bombnik Sukhoi T-4, plazmoidi in torzijska polja. Nekatera od teh orožij so bila in ostala samo figment bogate domišljije. Genetska orožja so bila posledica natolcevanj ameriških vojaških virov. Po drugi strani so bili plazmoidni raketni ščit in atomske pištole sovjetska in ruska propaganda. Sovjeti so želeli menjati načrte za neobstoječi plazmoidni ščit za ameriške načrte glede izgradnje raketnega ščita, ki bi ščitil ZDA pred balističnimi jedrskimi izstrelki. Program je prvič najavil ameriški predsednik Ronald Reagan 23. marca 1983. Američani so menjavo zavrnili.
Po drugi strani so bila geofizična orožja samo figment bogate domišljije določenih teoretikov zarote, ki so se razvila potem, ko so ruski raziskovalci pokazali, da je možno vplivati na potresno aktivnost z elektrifikacijo zemeljske skorje. Mediji so zgodbo pograbili brez zadržkov. Podobno so reagirali ob naznanitvi elektronske bombe. Ruski mediji so leta 2014 poročali o ruskem lovcu Su-24, ki je preletel ameriško križarko USS Donald Cook in z elektronskim orožjem, imenovanim Khibiny, omogočil ameriške obrambne sisteme na ladji.
Pri Sputniku so takrat zapisali: “Poveljujoči častniki so bili tako vznemirjeni, da so nekateri med njimi podali odpoved in zapustili mornarico zaradi občutka, da niso bili zmožni braniti svojih ladij in posadk pred takim ultra-tehnološkim orožjem.” Ameriška različica je te trditve zanikala, sama mornarica pa je trdila, da sta dva ruska lovca Su-24 uro in pol letala okoli ameriške bojne ladje ter da bi se lahko branili, če bi se morali.
Navadna prevara
Za konec še nesrečni bombnik S-100, ki se je v zgodnjih razvojnih fazah izkazal za misijo nemogoče. Prevelik in pretežek je hitro končal med starim železom. Po drugi strani pa so sovjetski znanstveniki za razvoj sistema torzijskih polj, ki naj bi sestreljevala balistične rakete, porabili pol milijarde dolarjev. Gre za enormne zneske v letu 1987 za razvoj orožja, ki naj bi uporabljalo električne in gravitacijske učinke. Revizija leta 1991 je ugotovila, da je bil celotni sistem prevara, s katero so znanstveniki od države pograbili ogromne zneske. Raziskovalci so obtožbe zanikali in vztrajajo, da je bilo njihovo delo legitimno. Vseeno se navkljub denarju, ki so ga Sovjeti porabili, orožje nikoli ni pojavilo.
Ivan Šokić