Ameriški državni arhiv je prejšnji teden odprl dokumente, kateri razkrivajo, kako je Kennedyjeva administracija v času njegovega vladanja ponujala državljanom Kube denarno nagrado v vrednosti dveh centov za atentat na kubanskega komunističnega vodjo Fidela Castra. Dokumenti sicer razkrivajo, kako neuspešno so se Američani bojevali proti komunizmu na Kubi.
V sklopu odprtja tajnih arhivov o umoru nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedya so novinarji med 2800 dokumenti našli tudi podatke, ki razkrivajo načrt visokih voditeljev v Kennedyjevi administraciji, da bi Kubancem zagotovili finančne spodbude za “zrušitev komunističnega režima”. Kennedyjeva vlada je ta ukrep sprejela po vrsti pogajanj s Svetom za nacionalno varnost leta 1961, po tem ko je Američanom spodletela misija Prašičji zaliv.
Misija Prašičji zaliv
Marca 1961 je ameriška obveščevalna službe CIA v napad na kubanskega komunističnega voditelja Fidela Castra poslala svojih 15 tisoč usposobljenih vojakov. Vendar je kubanski vodja o Kennedyjevem načrtu vedel več, kot je takratni ameriški predsednik mislil, da ve. Napad Združenih držav je potekal slabo že od začetka, misija pa se je končala s pričakovanim porazom Američanov. Tako je CIA svoj lasten načrt preimenovala v ”The perfect failure” oziroma ” Popoln poraz”.
Novi načrt je izločil možnost ponovnega posredovanja zaradi nevarnosti velikega števila žrtev. Združene države pa so se prav tako bale, da bi napad na Castra ogrozil vodilni položaj Amerike v svobodnem svetu. Predstavnik Kennedyjeve skupnosti je januarja leta 1962 poslal obvestilo skupini ljudi, med njimi tudi generalnemu tožilcu Robertu F. Kennedyju, direktorju CIA Johnu McConu, obrambnemu sekretarju Robertu McNamaru, državnemu sekretarju Deanu Rusku in drugim članom. V obvestilu je predlagal izvedbo ”operacije Bounty”.
Operacija Bounty
Cilj te operacije je bil, da bi se Kubanci kar sami znebili svojega vodje. Ljudem so ponujali denarne nagrade v razponu od centa do milijona dolarjev za umore komunističnih vodij. Ponujena denarna vsota za atentat oziroma ugrabitev pa je bila odvisna od položaja in statusa vodje. Operacijo so Američani izvedli z letaki, na katerih so bila napisana imena in denarne nagrade za izveden atentat oziroma ugrabitev. Bounty je ponujal okoli 5 tisoč dolarjev za kubanske vladne informatorje, cena vladnega uradnika pa je dosegala vsoto 100 tisoč dolarjev. Glede denarne nagrade za umor Castra pa je ta znašala samo en cent.
Kubanski komunistični vodja je bil vreden samo en cent
Združene države so želele s to simbolično nizko vrednostjo Castra pokazati, kako malo je vreden v očeh kubanskega ljudstva. V dokumentu je bilo zapisano, da bi po ugrabitvi ali umoru obveščevalna agencija CIA ”poskrbela” za člane komunističnega režima. S to obljubo so Američani želeli kubanskemu ljudstvu vliti pogum, da bi misijo izpeljali. Lansdale je v svojem pričanju iz leta 1975 pojasnil, da je načrt, ko ga je prejel, zavrnil, ker “ni mislil, da je to nekaj, kar bi bilo treba izvesti”. Danes še ni jasno, zakaj se Lansdale ni strinjal z načrtom. Znano pa je, da je CIA potem še večkrat poskušala izvesti atentat na Castra, vendar vselej neuspešno.
N. Š.