fbpx

Ameriški strokovnjak: Putin izkorišča “energijo”, da bi ustvaril razdor znotraj Evrope

Foto: epa

Energija, oz. pomanjkanje le te je ta trenutek eno izmed Putinovih najmočnejših orožij. Po mnenju ameriškega strokovnjaka Daniela Yergina je namen ruskega voditelja razbiti enotnost vlad Evropske unije. Zlovešče ugotavlja, da mu to celo uspeva in da bo energetska draginja vodila v globalno recesijo. 

“Rad bi jim preprečil, kar bi radi dosegli, dvignil cene, razbil koalicijo, vlade se lomijo in tega si Putin želi še več in uporablja energijo, da bi to dosegel,” je povedal Daniel Yergin za Yahoo Finance.

Po včerajšnjemu dogovoru ministrov, pristojnih za energetiko, ki so se dogovorili o skupnem zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov, se je strah, da bi se dobava plina kmalu povsem ustavila, dodatno poglobil. A situacija je po mnenju Yergina izjemno težavna že sama po sebi.

Pulitzerjev nagrajenec Daniel Yergin. (Foto: epa)

Kot je nedavno povedal nemški minister za energijo, so zaradi dražjega plina nekatere nemške družbe na energetskem trgu že propadle, nekatere pa še komaj vztrajajo. “Nemški minister za ekonomijo je nedavno posvaril, da bi trenutna situacija lahko vodila Evropo v globoko recesijo, ki bi se nato razlila po vsem svetu, podobno kot ob propadu ameriške investicijske banke Lehman brothers,” razlaga Yergin.

Zablode nemške zelene politike
Evropska unija je v tem trenutku ogrožena predvsem zaradi nespametne energetske politike Nemčije v preteklih letih. Ta se je do te mere navezala na ruski plin, da je danes od dobave tega energenta skoraj povsem odvisna, hkrati pa je edina, ki bi ob zaustavitvi dobave plina doživela industrijski kolaps. Ta pa bi se nato prelil, kot trdi Yergin, najprej na sosednje države, na primer Slovenijo, ki največ izvozi prav v Nemčijo, nato pa še po vsem svetu.

Nuklearke bodo kljub temu zaprli
Nespametna politika pa se nadaljuje tudi sedaj, v vojnih razmerah. Nemčija kljub temu, da ji grozi recesija, ki bo za sabo potegnila celotno Evropo, še vedno namerava ugasniti preostale jedrske elektrarne, ki so tej državi doslej dobavljale približno 20 odstotkov energije. Nemška vlada je zavrgla možnost za podaljšanje življenja nukleark na podlagi nedosegljivosti gorivnih palic, ki jih te potrebujejo za obratovanje. To se je izkazalo za laž. Nemci so se nato, v naravnost bizarnem zasuku okoliščin, odločili, da bodo povečali proizvodnjo energije v toplarnah, ki po izpusti emisij v okolje z naskokom prednjačijo.

Andrej Žitnik