Ameriško ustavno sodišče ukinilo rasistično prakso

Foto: epa

Ameriško vrhovno sodišče je včeraj prepovedalo upoštevanje rasne in etnične pripadnosti pri sprejemu na univerze. S tem je konservativna večina sodnikov končala desetletja trajajočo prakso, ki je v ospredje postavljala pripadnike rasnih in etničnih manjšin, ki sicer niso dosegali enako dobrih učnih rezultatov kot učenci, sprejeti na podlagi meritornih ukrepov. Pri tem je šlo predvsem za temnopolte. Sodišče je tako doseglo odpravo politik t. i. afirmativnih ukrepov oziroma pozitivne diskriminacije. “Odprava rasne diskriminacije pomeni odpravo vsega tega,” je dejal vrhovni sodnik John Roberts.

“Študente je treba obravnavati na podlagi njihovih izkušenj kot posameznikov – ne na podlagi rase,” je v večinskem mnenju zapisal vrhovni sodnik John Roberts. Sodišče je razsodilo, da so sprejemni programi na Harvardu, ki temeljijo na rasi, kršili naslov VI. zakona o državljanskih pravicah, Univerza v Severni Karolini pa je kršila klavzulo o enaki zaščiti 14. amandmaja.

Sodišče je v primeru Univerze v Severni Karolini glasovalo šest proti trem (proti so bile vse tri liberalne vrhovne sodnice), v primeru Harvarda pa šest proti dvema. Sodnica Ketanji Brown Jackson, diplomantka Harvarda in nekdanja članica upravnega odbora Harvarda, se je izločila iz zadeve Harvard.

Skupina, imenovana Students for Fair Admissions (Študenti za pravičen sprejem), je namreč tožila elitne šole in jih obtožila, da nepravično upoštevajo raso v svojih sprejemnih postopkih. Skupina je opozorila na visoke rezultate testov azijsko-ameriških in belih kandidatov, ki so bili zavrnjeni. Dejali so, da je Harvard kršil naslov VI. zakona o državljanskih pravicah, ki prepoveduje rasno diskriminacijo šol, ki prejemajo zvezna sredstva. V drugem primeru je skupina obtožila Univerzo v Severni Karolini, da je kršila klavzulo o enaki zaščiti 14. amandmaja z upoštevanjem rase v svojem sprejemnem postopku.

Na odločitev se je nemudoma odzval tudi prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA, Barack Obama, in Michelle Obama. “Tako kot vsaka politika tudi politika afirmativne akcije ni bila popolna. Vendar pa je generacijam študentov, kot sem sam in soproga Michelle, omogočila, da dokažejo, da sodijo zraven. Sedaj moramo vsi skupaj mladim omogočiti priložnosti, ki si jih zaslužijo,” je sporočil bivši predsednik.

Foto: epa

Tudi ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča ZDA, da odpravi upoštevanje rase pri sprejemih na univerze, dejal, da odločitvi odločno nasprotuje. Medtem ko konservativna Amerika slavi odločitev kot odpravo rasne diskriminacije, pa jo liberalci kritizirajo kot zmanjšanje možnosti manjšinam.

Sara Kovač