Žvižgačica, ki je nenehno opozarjala na problematiko posiljevalskih tolp migrantov v Angliji, trdi, da so jo policisti označili za »rasistko« in »rušiteljico multikulturne ladje«. Multikultura ubija, zločine migrantov prikrivajo mediji, feministke in NVO. Neučinkovitost policije povsod po Evropi.
Dolgoletni multikulturni poskus, ki je v zadnjih letih po množičnem prihodu ljudi z Bližnjega vzhoda in iz Afrike dosegel popolnoma nove razsežnosti, pa Britance že vrsto let terorizira na dnevni ravni. Žrtve so predvsem najranljivejši deli družbe, kot so otroci in ženske, ki so najprimernejši za neevropske tihotapce z ljudmi, varni pa niso niti mladi moški. Naval priseljencev v Veliko Britanijo poteka že od konca druge svetovne vojne, saj so pod pretvezo reparacij za vse »krivice« začeli uvažati temnopolto delovno silo z vseh koncev imperija. Treba je poudariti, da je največji delež priseljevanj iz zunajevropskih držav potekal povsem legalno, privrženci tega pa so predvsem konservativci, migranti pa so se imeli v desetletjih na Otoku čas, da se bolje organizirajo. Posiljevalske tolpe, ki jih sestavljajo priseljenci oz. »Grooming gangs«, kot jih imenujejo v Angliji, so do danes napadli več tisoč otrok in žensk.
Policija poskušala prikriti trgovanje z ljudmi
Jayne Senior je britanska mladinska delavka, ki je med letoma 1999 in 2011 vodila mladinski projekt Risky Business in je bila ključna oseba pri razkrivanju pretežno pakistanskih storilcev pri spolnih napadih na severu Anglije. Pri svojem delu se je večkrat soočila s policijo, ki jo je ovirala pri posredovanju ključnih dokazov in poskušala odvrniti od njenih prizadevanj. Iz BBC poročajo, da je žvižgačica, ki se je pritožila zoper 30 policistov, na zaslišanju zaradi kršitev policije v Sheffieldu trdila, da so ji na nekem sestanku policisti rekli, da je »rasistična«, da »nasprotuje človekovim pravicam storilcev« in da »potaplja multikulturni čoln«. Seniorjeva je med drugim ovadila tudi nekdanjega narednika detektiva Davida Walkerja iz policije v južnem Yorkshiru, ki je bil obravnavni policist na zaslišanju kršiteljev, češ da je ignoriral njene pomisleke glede spolnega občevanja dveh mladoletnih sester, starih 13 in 15 let, z delavci avtopralnice, ki zagotovo niso bili angleškega rodu. Walker naj bi bil na informacije o morebitnem posilstvu dveh mladoletnic le odvrnil, da je to stvar socialnih služb, in Seniorjevo pozval, naj se podviza in primer konča, namesto da bi sam temeljito in strokovno preiskal primer. Walker sicer zanika vse obtožbe o nepravilnem ravnanju, vendar Seniorjeva dodaja, da je morala ona opravljati delo policije, saj je sama zbirala dokaze in s tem »sestavljala« primer. Billy Howarth, ustanovitelj organizacije Starši proti posiljevalskim tolpam, ki se bori proti zlorabam in za pravice otrok ter ima sedež v mestu Rochadlu, kjer se pojavljajo tolpe posiljevalcev, je podprl Seniorjevo in dodal, da je to »žalostna resničnost, ki se dogaja še danes«. »Spoznal sem Jayne in ne moti se. Način, kako so ravnali s temi otroki, je bil grozen in žalosten.« Howarth je nadaljeval in objavil poskus omilitve zločina s strani načelnika manchesterske policije Petra Faheya, ki je »leta 2014 na sestanku dejal, da so se ta (mladoletna) dekleta ‘prostituirala’, zato se policija ne bo vmešavala. Ne obstaja nič takega kot je otroška prostitucija, le zloraba otrok«.
Howarth je dejal: »Tako policija kot lokalne oblasti so dobile navodila, naj sledijo pojmovanju, da ohranijo stabilnost v družbi. Skrajni čas je, da vodje teh organizacij odgovarjajo za svoj del krivde pri omogočanju zlorabe otok tako v Rotherhamu, Rochdalu, Telfordu kot v Cumbriji«. Vse se je začelo z nekdanjim predsednikom vlade Gordonom Brownom, ko je svojemu kolegu Tonyju Lloydu (nekdanjemu laburističnemu poslancu) poslal sporočilo, v katerem je pisalo, da je kaotičen življenjski slog teh deklet razlog za njihovo lastno stisko (dejstvo, da so bile spolno zlorabljene). Odločitev o prikrivanju in omalovaževanju te grozljive zlorabe je bila namenjena pridobivanju glasov v Rochdalu in vseh drugih britanskih mestih, kjer se je to sprevrženo vedenje pojavilo,« je zatrdil Howarth. Brownova laburistična vlada, ki je bila na oblasti od leta 2007 do 2010, je bila obtožena, da je vsem britanskim policijskim enotam poslala pismo, v katerem je bilo navedeno, da so se mladoletna dekleta, ki so bila takrat spolno nadlegovana, »zavestno odločila o svojem spolnem vedenju, zato se policisti v to ne smejo vpletati«, kar pa je očitno kriminalno dejanje. Levičarske vlade torej delujejo na ta način, da zavarujejo zločince, ki so jih sami uvozili, krivdo za njihova dejanja pa pripisujejo mladoletnim žrtvam. Zadnja poved se sliši kot nekaj zelo podobnega izrazju, ki ga uporabljajo radikalne feministke, ko želijo za vsako malenkost obtožiti osovražene moške in svet učiti o vseh »krivicah«, ki jih prestajajo ženske. Neodvisne raziskave so razkrile, da večino storilcev posiljevalskih tolp predstavljajo muslimanski Pakistanci, njihove žrtve pa so bela dekleta in ženske, ki očitno po mnenju feministk niso vredne zaščite, policija pa primere opušča, saj se boji, da bodo policisti oklicani za »rasiste« ali povzročitelje »rasnih napetosti«. Jayne Senior je leta 2014 objavila poročilo, v katerem je bilo navedeno, da so med letoma 1997 in 2013 migranti organizirano zlorabljali in posilili 1400 deklic iz Rotherhama, nekatere stare le 11 let.
Množična posilstva so realnost premagane Evrope
Tisočletja je bilo posilstvo del vojne prakse, v kateri je zmagovalec poraženca dodatno ponižal, s tem da je oskrunil njihove ženske in dokazal svojo prevlado. Med množičnimi migracijami v Evropo in vojaško invazijo pa ni težko potegniti nekaj očitnih vzporednic. Prvo je zagotovo fizična navzočnost za boj sposobnih mladih moških, ki so dobesedno udrli v naše domovine, zamenjujejo avtohtono kulturo in postavljajo spomenike svoji, pod to se zagotovo lahko štejejo mošeje. Prek različnih paravojaških akcij, kot je terorizem, pa poskušajo nasilno uveljavljati svojo kulturo, kot je islam. Holivudski degeneriranci in snovalci različnih pornografskih filmov so pred leti začeli favorizirati medrasno pornografijo, kjer je to razumljeno, da vlogi igrata izključno bela ženska in temnopolti moški, migranti v Evropi pa s tem zagotovo dobijo vtis, da si jih lahko kar prilastijo. Značilen primer takšne mentalitete so zagotovo množična posilstva leta 2015 na novoletni zabavi v Kölnu, kjer je bilo v enem večeru spolno napadenih in posiljenih več kot tisoč žensk. Policija se je odzvala podobno kot v Angliji in po enem letu je bilo od tisoč prijav aretiranih le 24 storilcev, ki seveda niso bili Nemci. Dejstvo, da si pred problematiko posilstev, ki jih zagrešijo migranti, oči zatiskajo »borci za pravice žensk«, kar naj bi bile feministke, policija, mediji in politiki, je vsekakor zaskrbljivo, vendar nikakor ni presenetljivo. Sistemska diskriminacija, ki uničuje življenja mnogim Evropejcem, je zakoreninjena v retoriki političnega mainstreama, le da oni to imenujejo »rasizem«, »raznolikost« in »boj za pravice manjšin«.
Ignacij Dolar Kunc