Avstrijci so se danes podali na volišča. Odločali so o tem, kdo bo njihov predsednik države, in ponovno izbrali Alexandra van der Bellna. Avstrijski predsednik je imel do zmage gladko pot, volivci so mu namreč že v prvem krogu namenili 55 odstotkov glasov. Z izjemo avstrijskih svobodnjakov politične stranke niso nominirale svojih kandidatov, predsedniška soočenja pa je zasenčila globalna kriza.
Gre za migrantom naklonjenega državnika. Avstrija v zadnjem času beleži rekorde na področju ilegalnih prestopov meje, kar očitno ne zadostuje za “streznitev” v Hofburgu, kjer ima rezidenco avstrijski predsednik države.
Van der Bellen se je tudi tokrat, kot leta 2016, podal kot neodvisen kandidat. Pred tem je bil dolgoletni predsednik avstrijskih zelenih. Leta 2016 je bila pot do zmage veliko težja. Svobodnjaškega kandidata Norberta Hoferja je tedaj premagal šele v ponovljenem drugem krogu. Tedaj je prvo izvedbo drugega kroga ustavno sodišče razveljavilo.
Obljubljal je stabilnost in spremenil odnos do Rusije
Trenutni in avstrijski bodoči predsednik je svojim volivcem obljubljal “Razumnost in stabilnost v teh viharnih časih,” izpostavljal pa je tudi pomen ohranjanja miru, prevzemanja odgovornosti in izpolnjevanja dolžnosti, poroča STA. Nekateri njegovi protikandidati so celo govorili o izstopu Avstrije iz Evropske unije, kar pa je bila tema, ki se je ni želel niti dotakniti. Predsedniška kampanja pa je zaznamovala tudi politični preobrat v odnosu do Rusije. Van der Bellen je še po ruski aneksiji Krima do Kremlja izražal določeno mero razumevanja, sedaj pa je Putina označil za diktatorja, specialno vojaško operacijo pa kot invazijo.
K njegovi pretekli naklonjenosti do Rusije so morda prispevale njegove družinske korenine. Avstrijski predsednik je namreč po očetu aristokratskih, podjetniških, a tudi ruskih korenin. Po materini strani so njegove korenine iz Estonije.
Doktor ekonomije
Van der Bellen je svojo kariero začel v akademskih vodah. Leta 1970 je doktoriral iz ekonomskih znanosti, nato pa je služboval kot profesor v Innsbrucku in Dunaju. Kasneje ga je vse bolj vodilo v podjetniške vode. Postal je ustanovni član avstrijskih zelenih, med leti 1997 in 2008 pa je bil njihov predsednik. Poslanec je postal prvič leta 1994, na položaju je vztrajal do leta 2012.
Gal Kovač