fbpx

Baltske države in Poljska pozvale Združene narode, naj ukrepajo proti Belorusiji

Foto: STA

Baltske države in Poljska so danes pozvale Združene narode, naj ukrepajo proti Belorusiji, ki spodbuja nezakonit prihod migrantov z Bližnjega vzhoda na ozemlje Evropske unije. Premierji Poljske, Litve, Latvije in Estonije so v skupni izjavi zapisali, da režim Aleksandra Lukašenka “načrtno in sistematično organizira” prihod migrantov v Unijo, piše STA. Zaradi navala migrantov ograjo na meji z Belorusijo poleg Poljske postavlja zdaj tudi Litva. Beloruski predsednik pa je na vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) obtožil Poljsko, da je povzročila mejni konflikt, in zagrozil, da se bodo migrantom in beguncem iz Sirije, Iraka in Libije pridružili ljudje iz Afganistana. 

Baltske države in Poljska so danes pozvale Združene narode, naj ukrepajo proti Belorusiji, ki spodbuja nezakonit prihod migrantov z Bližnjega vzhoda na ozemlje Evropske unije. Premierji Poljske, Litve, Latvije in Estonije so v skupni izjavi zapisali, da režim Aleksandra Lukašenka “načrtno in sistematično organizira” prihod migrantov v Unijo.” Skrajni čas je, da ZN, vključno z varnostnim svetom, opozorimo na vprašanje slabega ravnanja z migranti na beloruskem ozemlju,” so zapisali v izjavi. “Pozivamo visokega komisarja ZN za begunce, naj sprejme ukrepe za lažje reševanje tega položaja in zahteva, da Belorusija spoštuje svoje mednarodne obveznosti,” so dodali, po poročanju tujih tiskovnih agencij. Po poročanju nekaterih tujih medijev režim beloruskega diktatorja Lukašenka že od junija aktivno podpira nelegalne migracije v države EU in migrante uporablja kot orožje v hibridni vojni proti Latviji in Litvi. Državna mejna straža s pomočjo nacionalnih oboroženih sil še naprej vsak dan blokira vse več poskusov bližnjevzhodnih migrantov, da bi prečkali latvijsko mejo.

Pri tem so zagotovili, da bodo štiri članice Unije v skladu z mednarodnim pravom beguncem, ki prečkajo mejo, zagotovile vso potrebno zaščito. Obenem so pozvali k “možnim nadaljnjim omejevalnim ukrepom EU, da bi preprečili nezakonito priseljevanje, ki ga organizira beloruska država”. Na tisoče migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda, je v minulih mesecih prečkalo zunanjo mejo unije z Belorusijo, kar Evropska unija vidi kot maščevanje režima zaradi vse strožjih sankcij, ki mu jih nalaga EU. Na Poljskem buri duhove usoda 32 afganistanskih migrantov, ki so že skoraj dva tedna ujeti na meji z Belorusijo, na domnevni nikogaršnji zemlji. Poljske oblasti ne želijo pokazati šibkosti Minsku, na drugi strani pa opozicija poziva, naj Varšava spusti migrante čez mejo. Poljski mejni stražarji so beguncem preprečili vstop v državo, medtem ko so jim na beloruski strani prečkanje meje preprečile oborožene varnostne sile. Poljska je sicer začela graditi 2,5 metra visoko ograjo na meji z Belorusijo. Poleg tega bodo povečali število vojakov, ki varujejo 418 kilometrov dolgo mejo med državama, je sporočil obrambni minister Mariusz Blaszczak. Trenutno mejo z Belorusijo varuje 900 vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nelegalni migranti na meji med Belorusijo in Latvijo (Foto: EPA)

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) opozoril na dejstvo, da bi razmere v Afganistanu lahko povečale priliv beguncev, ki bodo šli na zahod, prek držav članic organizacije. “Problem beguncev in migrantov. Obstajajo različne ocene njihovega možnega števila v prvem valu. Vsekakor pa je gotovo, da se bodo k iztokom iz uničene Sirije, Iraka in Libije pridružili tudi ljudje iz Afganistana,” je dejal Lukašenko ter države članice te organizacije pozval, naj do sredine septembra, ko bo naslednji vrh te organizacije v Dušanbeju, oblikujejo skupno stališče o Afganistanu. Lukašenko je komentiral umik ameriške vojske iz Afganistana in okupacijo skoraj celotnega ozemlja države s strani talibanov, češ da ZDA namerno destabilizira razmere na območju odgovornosti CSTO.  Lukašenko je še poudaril, da absolutno podpira predsednika Rusije in njegove izjave, da so poleti ameriških vojaških letal, predvsem nad državami CSTO, nesprejemljivi. “Poleg tega se popolnoma strinjam z njim, da je gibanje Nata, ki je postalo že skrajno predrzno, in poskus umestitve v Srednjo Azijo prav tako nesprejemljiv, tako za Rusko federacijo kot za nas,” je še poudaril. Dodal je, da vidi potrebo po nadaljnji krepitvi tadžikistansko-afganistanske meje, glede na dogodke v Afganistanu. Lukašenkov načrt je očitno ponovitev strategije Recepa Tayyipa Erdogana iz leta 2015.  Z migracijskimi tokovi želi iztisniti koncesije iz EU, ugotavljajo nekateri.

Vse odkar je izbruhnila kriza v Afganistanu in so talibani po hitrem postopku prevzeli oblast, se med vse več evropskimi državami pojavlja skrb, da se ne ponovi scenarij iz leta 2015, ko smo bili priča masovnim migracijam. “Če se proti Talibanom lahko v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj/lahko tudi moški,” je bil jasen premier Janez Janša, ki je dodal, da ni dolžnost Evropske unije ali Slovenije, da pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se ta lahko boril za svojo domovino. V času migrantske krize leta 2015 je  največje število migrantov prevzela Švedska, ki je nato na lastni koži občutila težavami, ki jih prinašajo migracije ljudi iz kulturno drugačnega okolja. Švedski premier Stefan Lofven je nedavno državljankam in državljanom obljubil, da se scenarij migrantske krize iz leta 2015 ne bo ponovil. S podobnim sporočilom glede sprejemanja Afganistancev se je oglasila tudi Češka: “Rešili smo vse, ki smo jih želeli rešiti,” so sporočili.

Države po vsej Evropi, tudi na primer Grčija, ki je na meji s Turčijo postavila novih 40 kilometrov ograje, so izrazile zaskrbljenost, da bi lahko afganistanska kriza pripeljala do novega vala migrantov. “Ne strinjam se, da bi v Avstrijo morali sprejeti še več ljudi, ampak ravno nasprotno,” je v povezavi z vprašanjem sprejemanja Afganistancev v državo zatrdil avstrijski kancler Sebastian Kurz in dodal, da je potrebno zavedanje, da je integracija te skupine ljudi težavna. V času migrantske krize v letih 2015 in 2016 je Avstrija sprejela 90 tisoč prosilcev za azil, Kurz pa je prepričan, da bi na pomoč morale priskočiti sosednje države. A gotovo je, da bo afganistanski problem  zopet najbolj občutila Evropa. Muslimanske države, ki so povezane v Organizacijo islamskega sodelovanja zatrjujejo, da je cilj te organizacije varovanje interesov mednarodne islamske skupnosti ter zagotavljanje dostojanstva, miru in sožitja. Tako bi od njih upravičeno pričakovali, da bodo zagotovili sprejem beguncev iz večinsko muslimanskega Afganistana. A islamska solidarnost se tu navadno konča.

Sara Bertoncelj