Mnogi se sprašujejo, v kolikšni meri je lahko migrant upravičen, da zahteva azil, če se medtem prostovoljno vrne v domovino na dopust. Skoraj štirje od petih prosilcev za azil, ki sedaj prebivajo na Švedskem, so bili namreč na počitnicah v svoji domovini, odkar so pobegnili v Evropo, razkrivajo podatki zadnje ankete.
Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje za javnomnenjske raziskave Novus v imenu švedskega medija Bulletin, je razkrilo, da se je 79 odstotkov migrantov, ki trdijo, da bežijo pred vojno ali preganjanjem, prostovoljno vrnilo v svojo domovino, odkar so prišli na Švedsko.
Švedska se jim zdi boljša za vzgajanje otrok
Sodeč po podatkih raziskave pa se omenjeni migranti ne želijo za stalno vrniti domov. Na vprašanje, ali se nameravajo v prihodnosti za stalno vrniti v državo rojstva, sta namreč le dva odstotka vprašanih odgovorilo, da se želijo vrniti, 16 odstotkov pa morda. Kar 81 odstotkov tistih, ki so na Švedsko prispeli iz neevropskih držav, pa pravi, da se ne želijo vrniti, predvsem zato, ker menijo, da je Švedska boljša država za vzgojo njihovih otrok.
Tematika glede prosilcev za azil, ki se vračajo v domovino, da bi videli prijatelje in družino, je v zadnjih letih postala politično vprašanje v nekaterih evropskih državah, pri čemer številni kritiki menijo, da je takšno dejanje nezdružljivo z njihovo trditvijo, da iščejo zatočišče, ker so v nevarnosti v svoji domači državi. Medtem ko na Švedskem trenutno ni nobenih omejitev za tiste, ki se želijo začasno vrniti domov, obstajajo pa druge države, vključno z Nemčijo in Švico, kjer ni povsem tako.
Na Švedskem so v nedeljo potekale volitve, ki so prinesle poraz levega tabora. Desnemu taboru je pripadlo 176 sedežev v 349-članskem parlamentu, kar zadostuje za večino v Riksdagu. Presenečenje teh volitev je, da so Švedski demokrati, ki med liberalnimi evropskimi mediji veljajo za “skrajno desno” stranko, prehiteli Zmerno stranko kot drugo največjo stranko na Švedskem in največjo v opoziciji. Gre za velikanski premik, saj je znano, da Švedi sicer volijo levo od sredine. Švedski demokrati se borijo za nižje davke, manj birokracije in predvsem za bolj restriktivne pogoje priseljenske politike, saj val nasilja, ki že leta straši švedske državljane, pripisuje predvsem nekontrolirani migraciji. Predlagali so, da se prosilce za azil iz držav, kot sta Sirija in Somalija, kjer ni več aktivnih spopadov, reimigrira nazaj v države izvora. Pričakovati je torej, da bo v prihodnje veliko večji poudarek na strožjih predpisih o priseljevanju.
Sara Kovač