Majhna Belgija se je spremenila v največje evropsko žarišče pandemije novega koronavirusa, zaradi česar je ta zahodnoevropska država ponovno močno prizadeta. Ponaša se z enimi najbolj zaskrbljujočih statistik na evropskem kontinentu, v času drugega vala. Gre za državo, ki je sicer znana po svoji razdeljenosti na flamski in francoski del, ki ju očitno ne more povezati niti skupni sovražnik, ki ga epidemija predstavlja. Prav zato so tamkajšnji katoliški škofje že pozvali k večji enotnosti.
Belgijski katoliški škofje so prepričani, da lahko samo s skupnimi prizadevanji ukrotijo epidemijo novega koronavirusa, ki v zadnjem času znova pustoši po tej zahodnoevropski državici in jo spreminja v največje žarišče okužb na Kontinentu. Težava je v tem, da se pravila, ki jih je uvedla državna oblast, razlikujejo od teh, ki so jih uvedle tri regionalne oblasti. Belgija se sicer ponaša z najvišjim 14-dnevnim kumulativnim številom primerov covida-19 na 100 tisoč prebivalcev, s čimer je pravkar prehitela močno prizadeto Češko, poroča AP.
1.390,9 oseb na 100 tisoč prebivalcev močno presega celo številke vročih točk, kot sta Francija in Španija. Doslej je v tej državi zaradi covida-19, preminilo preko 11 tisoč oseb. Gre za bogat narod, ki šteje 11,5 milijona prebivalcev, kjer pičlih devet ministrov, tako nacionalnih kot tudi regionalnih, sprejema odločitve za področje zdravja, vendar pa pravila “manj je več” nikdar niso sprejeli za svojega in nihče tudi za niče ne odgovarja. Obenem gre za dejstvo, da je Belgija ena izmed najgosteje poseljenih evropskih držav in pomembno križišče mednarodnih trgovinskih poti, njena prestolnica Bruselj pa je tudi sedež EU, s stalnim pritokom mednarodnih obiskovalcev.
A kot že rečeno – pestra politična sestava s številnimi regionalnimi oblastmi v tej državi, prinaša različne vladne zdravstvene ukrepe. V času krize so bili Belgijci združeni le v eni stvari – v vsesplošnem občutku zmedenosti glede vselej spreminjajočih se pravil, ki so bila naložena s strani različnih ravni oblasti ter vse večji zmedenosti, ki je bila posledica nespretne medsebojne komunikacije. Za nekoga, ki živi v neposredni bližini Bruslja, lahko ura zapiranja barov ali pa omejitve za število udeležencev na pogrebu, močno variira zgolj na razdalji pičlih 20 kilometrov. Šele v torek pa se je flamska regionalna oblast končno razpravljala o tem, da bi policijsko uro prilagodili frankofonskemu delu države in prestolnici, a so si nato premislili. Na severu države se ta namreč prične ob polnoči, medtem ko je drugod ob 22 uri zvečer, kar močno otežuje življenje vsem, ki potujejo med regijami te države.
“Evropa in z njo Slovenija se spopadata z drugim valom #koronavirusa. Oglejte si nekatere ukrepe, ki jih za zajezitev in omejitev širjenja virusa sprejemajo nekatere države,” je na Twitterju sporočila Vlada RS in objavila sliko Evrope skupaj z opombami za posamezne države, da bi se ljudje prepričali, da vlada z aktualnimi ukrepi dela v vsesplošno korist, in da so njeni ukrepi primerljivi z ukrepi ostalih evropskih držav.
Domen Mezeg