fbpx

Belgijski zgodovinar David Engels: Države višegrajske četverice na številnih področjih manj avtoritarne od držav Zahodne Evrope

Belgijski zgodovinar in univerzitetni profesor David Engels (foto: V4NA)

V intervjuju za V4NA je spregovoril priznani belgijski zgodovinar in univerzitetni profesor David Engels. Tema pogovora je bila propadanje Zahodne Evrope, kaj sploh je Zahod, kaj se dogaja z Evropsko unijo ter zakaj vidi upanje v Višegrajski četverici, ki se upira trenutni usmeritvi EU.

Belgijski zgodovinar David Engels se je rodil 27. avgusta 1979 v Verviersu v Belgiji. Diplomiral je iz zgodovine, filozofije in ekonomije na Porenje-vestfalski tehnični univerzi v Aachnu, magistriral pa na Univerzi v Aachnu. Leta 2008 je postal vodja katedre za rimsko zgodovino na Svobodni univerzi v Bruslju (ULB), te dni pa je raziskovalec na poljskem državnem Zahodnem Inštitutu v Poznańu, kamor se je skupaj z družino preselil leta 2018.

Engels je v intervjuju povedal, da je pogosto težko definirati “zaton”, saj se avtomatsko pojavlja slika tako imenovanih sekundarnih značinosti zatona. Po njegovem mnenju zaton ponavadi karakterizirajo dejavniki kot so “padajoča stopnja rodnosti, osiromašenje prebivalstva, zaton tradicionalnih religij in vrednot, množično priseljevanje, politična radikalizacija, izguba identitete, prioritetiziranje ekonomije namesto politike, povišanje stopnje kriminala ali prekomerno izkoriščanje naravnih virov.”

Kaj je Zahod?
“Zanikati obstoj tega fenomena z zatrjevanjem, da je vse v redu in hvaljenjem na videz neskončnega napredka in trdnega prepričanja, da je Zahod izjema pravilu, da so vse velike civilizacije obsojene na propad nekega dne, ni nič drugega kot naivnost in neracionalno razmišljanje,” to je samo po sebi za Engelsa znak, zatona.

Engels Zahoda ne definira geografsko. Po njegovem mnenju, je Zahod kulturna identiteta, ki ima svoje korenine v Evropi, a obsega tudi Ameriko, Avstralijo in Rusijo. “Imamo kompleksno, trojno zgodovinsko dediščino,” je prepričan Engels. To je “grško-rimska dediščina, judovsko-krščanski vpliv in tradicije Keltov, Germanov in Slovanov.” Vse to se je po Engelsovih besedah “združilo skupaj v tako imenovani “krščanski svet”, ki se je pojavil v 10. stoletju in še vedno predstavlja resnično kulturno osnovo za našo identiteto.”

V strožjem pogledu, Zahodno Evropo predstavljajo države ki so bile v preteklosti zahodno od železne zavese, ki so po Engelsovem mnenju te dni države, ki jih je novodobna civilizacijska kriza tudi najmočneje prizadela. “Zelo zanimivo se mi zdi, kako višegrajske države skušajo oblikovati nekakšno alternativo Evropski uniji,” pove Engels. Za razliko od EU, Višegrajska skupina ni samo ekonomske in upravljalne narave, temveč ima tudi občutek za identiteto, ki se ga evropske institucije otepajo.

Države V4 manj avtoritarne od držav Zahodne Evrope
“Navkljub temu, v kar bi želela večina zahodnih medijev prepričati svoje ciljno občinstvo, so države V4 na številnih stopnjah manj avtoritarne od držav Zahodne Evrope, kjer tri veje [oblasti] – izvršna, sodna in zakonodajna, kakor tudi mediji – dominirajo s tako imenovanim ‘enoumjem’,” je povedal Engels.

Uničenje, Thomas Cole (vir: Wikipedia)

Vzhodne članice EU po Engelsovem mnenju zaznamuje svoboda izražanja in demokratične politike. To se lahko na trenutke sliši paradoksalno, dejstvo je, da so države vzhodnega bloka šele z letom 1989 dobile neodvisnost, v podrejenem položaju pa so bile skozi zgodovino vedno znova prisiljene ščititi lastno identiteto pred Rusi, Nemci ali vplivom islama. Zato na tem področju prisotnost domoljubja, kulturnega ponosa in vere ne vodi avtomatsko v imperializem, kolonializem in genocid, kakor to vidijo v zahodnem bloku.

“Ne smemo pozabiti dejstva, da je Srednja Evropa ravno prišla iz obdobja zatiranja, v katerem je vladala birokracija, centralizem, ekonomski socializem, filozofski materializem in moralistična retorika,” zaradi česar so nekdanje komunistične višegrajske države, po Engelsovih besedah, še posebej občutljive na te probleme in jih veliko lažje od zahodnih držav tudi prepoznajo kot grožnjo.

Islamizacija na pohodu po Evropi
Engels ravno tako zanika, da bi šlo v njegovih svarilih o zatonu Zahoda za prazne marnje. “Nihče ne bi bil srečnejši od mene, če bi se motil,” pove Engels in doda, da je dolgo živel v malem belgijskem mestecu, katerega središče je podleglo islamizaciji. Mestna infrastruktura se je sesula, stopnja brezposelnosti pa je bila primerljiva z odstotki, ki so značilni za Grčijo ali Španijo. Preostanek belgijskega prebivalstva je pobegnil v sosednje vasi, medtem ko so vladajoči socialisti delali vse v njihovi moči, da bi po besedah takratnega župana omogočili sožitje in “preprečili državljansko vojno”.

Muslimani molijo sredi ulice v predmestju Pariza (vir: Twitter)

Engels je sprva menil, da je ta fenomen zgolj značilnost mesta, v katerem je živel. Ni trajalo dolgo, da bi opazil, da se z enakimi težavami soočajo tudi v Parizu, Bruslju, Londonu, Amsterdamu, Berlinu oziroma večini srednje velikih mest v Zahodni Evropi. “Vidimo iste stvari: revščina, kriminal, množično priseljevanje, islamizacija in izguba politične oblasti.”

Celoten intervju v angleščini si lahko preberete TUKAJ.

Ivan Šokić