fbpx

Bidnova Amerika po poti Slovenije? Financirali bi lokalne medije in tako preganjali “dezinformacije”

Foto: EPA

V poročilu, objavljenem prejšnji teden, je ameriški vladni urad za odgovornost (GAO) predlagal “javno politiko za pomoč lokalnemu novinarstvu in boj proti dezinformacijam”. GAO je poročal, da se je zaradi nezadostne ekonomske sposobnosti lokalnih novic od začetka 2000 do sedaj zaprlo več kot 2000 lokalnih časopisov. Gredo ameriški mediji po poti slovenskih?

“Trg morda ne bo proizvedel vsebine javnega interesa, ki bi zadostovala za dobro obveščeno družbo,” je izjavil GAO. “Strokovnjaki so povedali, da je glavni cilj novinarstva dobro obveščena družba, politike, ki podpirajo ta cilj, pa morajo biti prijazne do inovacij, usmerjene v prihodnost in vključujoče.”

Davčne vzpodbude in neposredno vladno financiranje

GAO je predlagal davčne spodbude ali dobropise, neposredno vladno financiranje, vladno oglaševanje, zvezne subvencije ali posojila in celo vladno posredovanje v zvezi s prevladujočimi internetnimi platformami za spodbujanje lokalnih neprofitnih novic. V poročilu so tudi predlagali, da bi morala vlada vzpostaviti politike za zaščito določenega “novinarstva v javnem interesu” pred tržnim neuspehom.

“Glede na literaturo in udeležence so neposredno vladno financiranje in davčne spodbude, ki podpirajo neprofitne tiskovne organizacije, lahko koristne pri odpravljanju tržnega neuspeha, če obstajajo zadostni zaščitni ukrepi za zagotavljanje neodvisnosti,” je navedeno v poročilu.

Definicije novinarstva v javnem interesu ni 

GAO je priznal, da ne obstaja univerzalna definicija “novinarstva v javnem interesu”. Vendar so izjavili, da opredeljujejo “novinarstvo v javnem interesu” kot tisto, ki pokriva vprašanja “javnega pomena za vključevanje državljanov in informiranje o demokratičnem odločanju”, kar vključuje preiskave o “državljansko pomembnih temah”. GAO je dodal, da “novinarstvo v javnem interesu” služi “javnemu dobremu” za vso družbo in “generira pozitivne zunanje učinke”. GAO je ta slednji izraz opredelil kot zmožnost ustvarjanja koristi za družbo na način, ki prevlada nad tem, kar “ponotranjijo” lokalni mediji ali potrošniki. Kot primere tega je agencija navedla poročila, ki blažijo širjenje kovida.

Ljudje ne razumejo

GAO je navedel, da želja potrošnikov po vladnem standardu “novinarstva v javnem interesu” morda ne obstaja, ker se potrošniki ne zavedajo obsega njegovih koristi. “Ko potrošniki ne zaznajo ali ponotranjijo koristi teh informacij zanje ali ko pričakujejo, da jih bodo prejeli brezplačno, niso pripravljeni plačati za to vrsto novinarstva,” je izjavil GAO.

Internet kot tveganje 

Agencija je nadalje opozorila, da internetna decentralizacija proizvodnje in distribucije novic, predvsem prek družbenih medijev, predstavlja tveganje za novinarstvo v javnem interesu. GAO je ugotovil, da lokalne novičarske hiše s preskokom iz zasebnih podjetij v neprofitne organizacije ustvarjajo priložnost za sodelovanje pri dostopu do novic za skupnosti z nizkimi dohodki.

Obamina uradnica, ki si želi državnokontroliranih medijev

GAO je izdal poročilo Zvezni komisiji za komunikacije (FCC), ki ji predseduje Jessica Rosenworcel — demokratka, ki je v FCC zaposlena od leta 2012, ko jo je imenoval nekdanji predsednik Barack Obama.

Čeprav naj bi se Rosenworcelovi mandat iztekel leta 2017, potem ko je senat ni uspel ponovno potrditi, jo je nekdanji predsednik Donald Trump predlagal za drugi mandat. Rosenworcelova je bila imenovana za vršilca dolžnosti predsednika januarja 2021, nato pa oktobra istega leta imenovan za stalno. Rosenworcelova je bila sicer glasen kritik Trumpovega govora in odnosa do medijev – natančneje njegove retorike o “lažnih novicah”. Zdi se, da se je zanimanje Rosenworcele za blaginjo in strukturo lokalnih medijev začelo marca 2020, na vrhuncu izbruha kovida. “Ta kriza bo spremenila lokalno novinarstvo,” je takrat dejala.

Gre Bidnova Amerika po poti Slovenije?

Spomnimo, v Sloveniji vlada že z milijoni sponzorira lokalne medije prek medijskega razpisa v okviru instituta medijev posebnega pomena (mi gremo sicer še dlje in sponzoriramo celo komercialne medije v lasti medijskih tajkunov). Kam je takšna praksa privedla nas? V popolno politizacijo medijev, naklonjenosti levi politiki, ki je bolj podvržena javnemu trošenju, in koncentracijo medijev v lasti posameznih tajkunov, ki so inštitut lokalnih medijev posebnega pomena zlorabili s spretnimi pravnimi potezami, da so povsem osvojili lokalni novičarski trg. Tako je tajkun Martin Odlazek prek inštituta programskih radijskih mrež prevzel večino lokalnih slovnenskih radijskih postaj, ki so tako defact nehale obstajati in vrtijo centralni program Odlazkove hobotnice, vmes pa zakonsko določen sklop lokalnih novic.

Slovenija je učni primer, zakaj država nima kaj iskati v medijih. Že zaradi tega, ker bo potem država sama redefinirala, kaj je definicija novinarstva v javnem interesu, tako da bo nagrajevala sebi ideološko primerne novinarje, kaznovala pa tiste, ki jo grajajo. Takšne moči pa ne smeta imeti ne Trump ne Biden. Še manj pa Robert Golob.

Andrej Žitnik