Bo jesen usodna za Angelo Merkel?

Angela Merkel (foto: epa).

Teroristični napadi v Nemčiji so nemški kanclerki Angeli Merkel znova zamajali stolček. Septembra čakajo Nemčijo deželne volitve v Mecklenburgu-Predpomorjanskem in Berlinu. Če se bo nadaljeval niz uspehov stranke AfD, bo Merklova v hudih težavah.

Dobro leto nazaj je bila Angela Merkel med Nemci na vrhuncu priljubljenosti. Železna kanclerka, kot so ji včasih tudi rekli, je julija lani stisnila v kot grškega premierja Aleksisa Ciprasa, ki je želel odpis dolgov. Toda kmalu je sledil padec priljubljenosti. V začetku lanskega septembra je namreč Merklova razglasila nemško politiko odprtih vrat. Ta politika je spodkopala schengenski sporazum in povzročila, da je reka na sto tisoče migrantov iz Bližnjega vzhoda in Severne Afrike po tako imenovani balkanski poti zdrvela proti Nemčiji.

Osamljena in vse manj priljubljena nekdanja železna kanclerka
Merklova se je kmalu znašla v osami, saj nobena evropska država ni želela slediti njeni politiki odprtih vrat. Na začetku je nemško kanclerko sicer še podpiral tedanji avstrijski kancler Werner Faymann, a ji je pozneje obrnil hrbet. Omagala je tudi Švedska, ki je prav tako na začetku izvajala politiko odprtih vrat. Priljubljenost Merklove med Nemci je strmoglava padla, na drugi strani je bila vse bolj priljubljena protimigrantska Alternativa za Nemčijo (AfD).

Na krilih ogorčenja Nemcev nad politiko odprtih vrat in dogodki, kot so bili množični spolni napadi migrantov na ženske na Silvestrovo v Kölnu, je AfD požela niz uspehov 13. marca letos na deželnih volitvah v Baden-Württembergu, Porenju-Pfalškem in Saški-Anhalt.

Val morilskih napadov
Pozneje, ko je reka migrantov po balkanski poti začela zaradi strožje mejne politike držav usihati, je Merklova spet postajala malce bolj priljubljena. Toda julija letos je Nemčijo pretresel in šokiral niz napadov. Najprej je pakistanski prosilec za azil, ki je v Nemčijo prišel tako, da se je lažno razglašal za Afganistanca, s sekiro napadel potnike na vlaku v Würzburgu. Izkazalo se je, da je bil Pakistanec simpatizer zloglasne Islamske države.

foto: epa

Napad v bavarskem Ansbachu bi lahko bil zelo krvav, saj je sirski islamski terorist skušal odložiti nahrbtnik v množici, ki se je zbrala na koncertu, in od daleč sprožiti eksplozijo. Načrt se mu je ponesrečil, saj je bomba v nahrbtniku prehitro eksplodirala ter ubila samo njega in ranila 15 ljudi (foto: epa).

Sledil je smrtonosni strelski pohod priseljenca iranskih korenin v Münchnu, morilski napad sirskega prosilca za azil v Reutlingenu, ki je z mačeto umoril nosečo Poljakinjo, ter samomorilski  napad v Ansbachu v času koncerta. Ta napad je izvedel sirski prosilec za azil, ki je bil prav tako kot napadalec v Würzburgu privrženec Islamske države.

Merklova v težavah
Pred dnevi se preiskovalci odkrili, da bi bil lahko ta napad veliko bolj krvav. Sirec je namreč načrtoval, da bo nahrbtnik z razstrelivom odložil v množici med obiskovalci koncerta, nato pa iz oddaljenosti sprožil peklenski stroj. A je do eksplozije prišlo prej, tako da je Sirec umrl, drugih mrtvih pa ni bilo, ampak “le” 15 ranjenih.

Po napadih je priljubljenost Merklove spet strmoglavila. Po anketi nemške javne televizije ARD je njena podpora padla za 12 odstotnih točk – z 59 na 47 odstotkov. Tako je nemško kanclerko na lestvici priljubljenosti skoraj že dohitel bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer, ki je velik nasprotnik njene migrantske politike. Anketa je tudi pokazala, da kar dve tretjini Nemcev nasprotujeta politiki Merklove do beguncev oziroma migrantov.

Kako se bo kanclerka odrezala na “domačem igrišču”?
Čez nekaj tednov Merklovo in njeno stranko CDU spet čakajo težke volilne preizkušnje. Že 4. septembra bodo deželne volitve v Mecklenburgu-Predpomorjanskem. Kot napoveduje zadnja javnomnenjska anketa, bo v tej deželi ob Baltskem morju, kjer je za zdaj najmočnejša stranka SDP, največ glasov dobila stranka CDU (25 odstotkov), sledila bo SPD (22 odstotkov), na tretjem mestu bo AfD (19 odstotkov).

foto: epa

Septembra se stranki AfD spet obetajo uspehi. Na fotografiji voditelja stranke AfD Jörg Meuthen in Frauke Petry (foto: epa).

Ta anketa je bila izvedena 30. junija, torej pred valom napadov, ki so pretresli Nemčijo, zato številni napovedujejo, da bo septembra vrstni red na vrhu drugačen in da bo slavila AfD. Če se bo to res zgodilo, bo to močna klofuta za Merklova, saj je Mecklenburg-Predpomorjansko njena domača dežela.

Lahko AfD v rdečem Berlinu pripravi presenečenje?
18. septembra bodo volitve tudi v Berlinu, ki velja za izrazito levo usmerjeno mesto, zato tu ni pričakovati zmago stranke AfD. Ta ima po anketi, ki jo je 31. julija izvedla agencija Forsa, v nemški prestolnici le 8-odstotno podporo. Velja pa omeniti, da Forsa velja v Nemčiji za javnomnenjsko agencijo, ki je naklonjena levici in stranki AfD vedno nameri najmanj. Po Forsini anketi bodo 18. septembra v Berlinu slavili socialdemokrati (26 odstotkov) pred Zelenimi (20 odstotkov). Na tretjem mestu je CDU (18 odstotkov), na četrtem Leva stranka (16 odstotkov).

Zaradi padca priljubljenosti pred prihajajočimi volitvami skuša CDU vzeti veter iz jader AfD in si znova pridobiti naklonjenost volivcev s tem, da napoveduje tršo politiko do migrantov in islamskega radikalizma. Tako so se pred dnevi zbrali notranji ministri iz vrst CDU in bavarske CSU, ki so se med drugim pogovarjali o ukrepih, kot so odprava dvojnega državljanstva, prepoved nošenja burk in nikabov ter izgonu islamskih klerikov iz tujine, ki bi v Nemčiji širili versko sovraštvo.

Na zvezni ravni ima po torkovi javnomnenjski anketi INSA/YouGov CDU/CSU 31,5 odstotka podpore, SPD 21 odstotkov, na tretjem mestu je AfD s 13 odstotki.

Aleš Žužek