Pripadniki 36. brigade ukrajinskih marincev, ki so ostali živi, se v mreži slabo osvetljenih bunkerjev iz obdobja hladne vojne pripravljajo na poslednjo bitko v Mariupolju. Bledi, neobriti, izčrpani po sedmih tednih neprekinjenega boja, ki je mesto Mariupolj spremenil v ruševine, so se znašli v nevarnem položaju: s premalo orožja, številčno podhranjeni in popolnoma obkroženi.
Primanjkuje hrane, vode in streliva. Zdi se, da so težave nepremostljive. Situacija je brezupna. Vendar se nočejo predati. “Mi smo zaščitniki Ukrajine v Mariupolju, 36. brigada marincev, ki bomo varovali to mesto do konca,” je ta teden v video sporočilu poudaril eden od približno 1500 preživelih borcev.
Povedal je, da niso zapuščali svojih položajev. Vsak košček tega mesta so branili, dokler so lahko, a realnost je, da se je mesto znašlo v blokadi in zato niso mogli prejeti nobenega rezervnega orožja ali kakršne koli zaloge hrane. “Zahvaljujemo se vsakemu Ukrajincu, ki je verjel v marince in verjame v njih. Slava Ukrajini, slava herojem!” je sporočil. Drugi borec, ki je posnel ločen film, kjer je mogoče videti približno ducat kljubovalnih soborcev, ki se skrivajo v majhni sobi brez oken globoko pod železarno Azovstal, je izjavil: “Ukrajinci se morajo spominjati cene tega boja in verjeti, da bomo svojo nalogo opravljali do konca. Ukrajina, Evropa, svet – zvesti smo do konca!”.
We are the defenders of Mariupol, the 36th Marine Brigade, which has held the defense of this city until the last moment. We did not give up our positions, we defended every corner of this city to the best of our ability. But the reality is that the city was under siege,in a ring pic.twitter.com/BfCV3jvnbY
— Mateusz Sobieraj (@MateuszSobiera3) April 12, 2022
Posnetek, ki so ga v sredo delili prek aplikacije Telegram, razkriva izjemno moč, ki je ukrajinskim silam omogočila, da se držijo delov osrednjega Mariupolja že od zgodnjih faz te vojne, kljub hudim prizadevanjem okoli 15 tisoč ruskih vojakov, katerih politični gospodarji že tedne domnevajo, da je padec mesta neizbežen. Vojaki, med njimi tudi ženska, se v enem od kratkih filmov pojavljajo v različnih fazah fizične izčrpanosti. Eden z nogami, povit v povoje, se uleže na naslanjač poleg kompleta bergel. Drugi se poigrava s telefonom. Tisti, ki ne spijo, nemirno premikajo noge. Mlad moški turobno maha v kamero. Strašljivi pogledi kažejo, da je za njimi hud boj, ki se bo skoraj zagotovo končal s še več bolečine.
Brigada je ta teden v objavi na svoji uradni Facebook strani ponudila vpogled v razsežnost trpljenja, ki so ga deležni že dlje časa. “Sovražnik nas je postopoma potisnil nazaj. Obkolili so nas z ognjem in zdaj nas skušajo uničiti, so zatrdili in dodali, da gora ranjencev sedaj predstavlja skoraj polovico vseh mož. Tisti, ki nimajo odtrganih okončin, se lahko vrnejo v boj. Med strelci so se znašli kuharji, policisti, člani našega orkestra. Umiramo, a se borimo. Toda postopoma se bližamo koncu.”
Po besedah tamkajšnjega župana je bilo med bombardiranjem ubitih že 21 tisoč civilistov. V začetku tega meseca je dejal, da so ruske sile v mesto pripeljale mobilno opremo za upepeljevanje, da bi odstranili trupla in odpeljali trupla v nakupovalno središče, kjer so skladišča in hladilniki. Včeraj je mestni svet Mariupolja ponovil trditve prebivalcev, da ruske čete izkopljejo trupla, ki so bila prej pokopana na stanovanjskih dvoriščih, in ne dovolijo novih pokopov tistih, ki jih je ubila agresorska vojska. “Na vsako dvorišče je bil dodeljen stražar, ki prebivalcem Mariupolja ne dovoli, da pokopljejo mrtve sorodnike ali prijatelje,” navaja nepreverjena izjava v aplikaciji Telegram. Številni opozarjajo, da je razlog za ekshumacijo ta, da se odstrani dokaze o vojnih zločinih. Mesto je bilo namreč priča nenehnim napadom na bolnišnice, šole in sredi marca na gledališče, v katerem se je skrivalo na stotine žensk in otrok. Več kot 300 jih je umrlo tisto noč. Še okoli 100 tisoč prebivalcev mesta sicer še čaka na evakuacijo. Tisti, ki so uspeli pobegniti, pokol na bojišču označujejo kot grozljivko. “Nič ni ostalo,” je skrušeno povedala Oksana, ki je pobegnila skupaj s tremi sinovi, sestro, svakom in dvema nečakinjama. “Vse je bombardirano.”
Pod ukrajinsko jeklarno, kjer so zavetje našli marinci, je obsežna mreža bunkerjev in predorov, ki so bili zgrajeni pod sovjetsko oblastjo med hladno vojno, da bi zaščitili približno 40 tisoč delavcev elektrarne v primeru jedrskega napada. Analitiki po navedbah Daily Maila opozarjajo, da bi se tak odpor lahko nadaljeval še nekaj časa. V spopadih v preteklosti se je namreč izkazalo, da so bili za tiste, ki jih je bilo številčno manj, sistemi predorov zelo učinkoviti. Po mnenju Michaela Clarka, gostujočega profesorja obrambnih študij na King’s College v Londonu, v Azovstalu sama velikost sistema predorov potencialno omogoča ukrajinskim vojakom, da izvajajo gverilske napade po delu Mariupolja. Rezultat je lahko odvisen od tega, kako dolgo bodo zaloge hrane in vode omogočile preživetje stanovalcem predorov. Dlje ko bodo lahko zdržali, bolj bodo po besedah profesorja preprečili Rusom, da se vojaki pomaknejo proti severu.
Medtem naj bi si Putin obupno želel razglasiti “zmago” v Ukrajini do 9. maja, državnega praznika, ko Rusija praznuje obletnico poraza nacistične Nemčije. Toda najprej mora najti način, da razbije junaške vojake, ki navkljub ogromnim težavam še naprej ‘držijo vsak košček tega mesta’, in zdi se, da bodo tam ostali do bridkega konca.
Sara Kovač