Bolgari so v nedeljo na predčasnih parlamentarnih volitvah glasovali že četrtič v zadnjih dveh letih. Po 99 odstotkih preštetih glasov je slavila desnosredinska stranka GERB nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je prejela 25,4 odstotka glasov. Na drugem mestu ji z 20,2 odstotka sledi stranka Nadaljujemo spremembo (PP) Kirila Petkova, ki je vlado vodil do poletja, Liberalna Stranka turške manjšine DPS naj bi s 13,5 odstotka podpore postala tretja najmočnejša stranka v državi.
Pred objavo končnih uradnih rezultatov sicer lahko traja nekaj dni. Če bodo potrdili izid volitev, bo Borisov dobil mandat za sestavo vlade. Sestaviti stabilno vladno koalicijo pa naj bi bila težka naloga, saj nekaj političnih strank že vnaprej zavrača kakršno koli sodelovanje z njegovo stranko.
Na že četrtih volitvah v Bolgariji v manj kot dveh letih se je v parlament uvrstilo še pet strank. Evroskeptična in proruska stranka Preporod je osvojila 10,1 odstotka glasov, proruski socialisti so prejeli 9,3 odstotka glasov, proevropsko zavezništvo Demokratična Bolgarija pa 7,4 odstotka glasov. V parlament se je prebila tudi konservativna proruska stranka Zagon Bolgarije, ki je osvojila 4,6 odstotka glasov. Uradni izidi so tako v veliki meri potrdili ugotovitve v nedeljo zvečer objavljenih vzporednih volitev. Končni uradni rezultati bodo zaradi štetja glasov iz tujine predvidoma znani v četrtek.
Bolgarska družba je po začetku ruske invazije v Ukrajini vse bolj razdeljena na ljudi, ki so Rusiji naklonjeni, in tiste, ki ji niso. Med kampanjo je Bojko Borisov dejal, da se bo držal linije EU in Nata glede politike Rusije. Nekateri analitiki pravijo, da bi lahko politične stranke, ki se zavedajo gospodarskih tveganj zaradi vojne v Ukrajini, prihajajoče težke zime, pustile svoje razlike za sabo.
Volitve so potekale, potem ko junija vlada Kirila Petkova ni prestala glasovanja o nezaupnici. Spomnimo pa, da je sedaj nekdanji premier Petkov, borec proti korupciji, odločno obsodil invazijo na Ukrajino. Vlada pod vodstvom Petkova se je namreč zavzemala za ostro držo do Rusije kljub tradicionalno prijateljskim vezem Bolgarije z Moskvo. Zavračala je na primer plačilo ruskega plina z rublji, Rusija pa ji je posledično ustavila dobavo plina.
Zmago so stranki GERB napovedovale že predvolilne ankete, a bo kljub visoki podpori volivcev težko oblikovala vladajočo koalicijo, saj je politično izolirana. Tako poznavalci že napovedujejo, da se utegnejo Bolgari kmalu na volišča podati še petič. Volilno kampanjo so sicer zasenčile vojna v Ukrajini ter z njo povezani energetska kriza in 17,7-odstotna inflacija. Najrevnejša članica Evropske unije se namreč spopada z letno blizu 20-odstotno inflacijo. “Ljudi skrbi inflacija, dejstvo, da ko vstopite v trgovino z živili, nakupovalni voziček, ki je le napol poln, stane celo premoženje,” je povedala ekonomistka Krasimira Velkova. “Razlika v primerjavi z lanskim letom je naravnost osupljiva. Skrbi nas, kako bomo prebrodili zimo.”
Približno 6,6 milijona ljudi je imelo pravico glasovati za 240 poslancev v parlamentu. Volilna udeležba je bila do 17. ure skoraj 30-odstotna, kar je manj kot na prejšnjih volitvah. Analitiki so to pripisali utrujenosti volivcev in razočaranju nad politiki.
Sara Kovač