Več tisoč evrov davkoplačevalskega denarja je pripadlo kriminalcu, ki nezakonito živi v Veliki Britaniji že 17 let, saj je sodnica odločila, da je bil Iranec v zaporu zaradi svojih kriminalnih dejanj “predolgo”.
Hassan Massoum Ravandy je upravičen do več kot 45 tisoč evrov, saj je sodnica Heather Baucher razsodila, da je bil nezakonito pridržan 17 mesecev. Toda britanski parlamentarci imenujejo to bizarno odločitev “nora” in dodajajo, da si tat ne zasluži nikakršne odškodnine.
Odvetnik je zahteval več denarja, ki bi ga Ravandy lahko celo res dobil, če …
Express poroča, da je bil nato končno ujet pri dejanju in obsojen zaradi vloma, kraje ter zlorabe drog. Urad za notranje zadeve si je prizadeval za njegovo deportacijo, kar so utemeljili s tem, da njegova prisotnost v Veliki Britaniji “ne prispeva k ničemur dobremu”. Toda njegovemu odvetniku je uspelo, da je sodnica Heather Baucher razsodila, da je bil Ravandy nezakonito zaprt med marcem 2014 in avgustom 2015, skupaj 512 dni. Ravandyjev odvetnik je sprva zahteval, da njegovi stranki pripada odškodnina v višini okrog 63 tisoč evrov, ker naj bi bila “zelo resna stvar”, da je bila njegovi stranki odvzeta prostost. Fiona Scolding iz ministrstva za notranje zadeve pa je odgovorila, da bi lahko dobil tolikšno odškodnino “v primeru zelo hudih telesnih poškodb”. Prav tako je Scoldingova na njegovo zavrnitev deportacije odgovorila, da Ravandy “nima nobenega dobrega razloga, da se ne bi vrnil v Iran”.
“To je dodaten razlog za reformo zakonodaje”
Za njegov izgon nazaj v Iran se sicer pospešeno zavzema tudi britansko ministrstvo za notranje zadeve, razsodba sodnice Baucherjeve pa je naletela na ostre kritike tudi med parlamentarci. Philip Hollobone je tako že vložil zahtevo, da se sprejme primerne ukrepe, da se bodo čim hitreje znebili kriminalcev, ki so v njihovi državi nezakonito. “To je še ena nora sodna odločba in še dodaten razlog za reformo zakonodaje na področju človekovih pravic, da denar davkoplačevalcev ne bo porabljen za odškodnine za ljudi, ki si tega ne zaslužijo.”
Marjanca Scheicher