Albanski in kosovski mediji so v ponedeljek poročali o novem non-paperju, v katerem “neimenovani zahodni diplomat, ki je globoko vpet” v proces normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo, izpostavlja negativne posledice za obe državi, če ne bosta sprejeli najnovejšega predloga Evropske unije o normalizaciji odnosov, povzema STA.
Kosovski portal Kossev.info, ki povzema poročanje albanskega portala albanianpost.com, da Zahod pričakuje podpis sporazuma na podlagi predloga EU in da bo v primeru blokad in zavlačevanja zelo rigorozen. Zato bodo na prihodnjem sestanku strani seznanili z “resnimi posledicami, če bosta dogovor zavrnili” in bodo brez oklevanja začeli uporabljati “palico”.
Če strani sporazuma ne bosta podpisali, bo to pomenilo “ustavitev procesa integracije in potencialni preobrat odnosa z EU”, piše v dokumentu na šestih straneh. Kosovo v tem primeru ne more več pričakovati, da bo “uživalo absolutno zaščito Zahoda, ki je vitalnega pomena za njegov obstoj”, Srbija “pa ne bo več mogla uživati finančnih, gospodarskih in političnih prednosti že sklenjenih sporazumov”, poroča STA.
EU zahteva tudi določitev natančnega datuma, kdaj bosta strani podpisali sporazumni predlog EU. Če ga ne bosta do prej določenega datuma, potem bosta strani imeli še eno priložnost, da razlike zgladita na posebni konferenci. Napovedali so tudi vzpostavitev mehanizma za spremljanje uresničevanja sporazuma.
V non-paperju naj bi še pisalo, da je nov evropski predlog ločen od dosedanjih in obstoječih dogovorov, a da gre za vzporedna procesa, zato Zahod ne pristaja na zavlačevanje z zahtevami po predhodni vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, kot zahteva Srbija, ali zagotovil, da bo Kosovo priznalo pet članic EU, ki ga ne priznavajo, kot pričakuje Priština.
Kosovu sicer ni treba vzpostaviti te skupnosti in se lahko v celoti umakne iz sporazuma iz leta 2013, a mora v tem primeru nositi posledice “izničenja vseh dosedanjih dosežkov, kot so svoboda gibanja, integracija severa države idr.”, izpostavljajo. Dodajajo še, da predlog EU “določa tempo za končni pravno zavezujoči sporazum po letu 2030” po vzoru dogovora med Francijo in Nemčijo in da je torej cilj tretji sporazum o vzajemnem priznanju.
V primeru podpisa osnovnega sporazuma pa non-paper navaja tudi koristi. V središču sporazuma ni srbsko priznanje Kosova, kot želi Kurti, bi pa bil prvi mednarodno priznan dokument, v katerem bi Srbija sprejela, “da sta Kosovo in Srbija dve ločeni pravno-politični realnosti, za kateri veljajo načela upravljanja v skladu z mednarodnim pravom”. Srbija bi prav tako priznala, da si “ne more lastiti pravice zastopati ali delovati v imenu Kosova”, med koristmi še navaja dokument. EU je predlog oblastem v Prištini in Beogradu predstavila konec minulega leta in se zavzema, da bi ga strani sprejeli do pomladi.
Razmere v kosovsko-srbskem kotlu
Spomnimo, srbska vojska je prejšnji ponedeljek sporočila, da je zaradi napetosti na Kosovu v najvišji stopnji bojne pripravljenosti po ukazu srbskega predsednika Aleksandra Vučića. To pomeni, da srbske oborožene sile lahko vsak čas stopijo v akcijo. Kot vodja srbskih oboroženih sil je bil na jug države poslan general Milan Mojsilović. Dejal je, da so razmere na obmejnem območju zakomplicirane, zato je nujna prisotnost srbske vojske ob meji med državama (ob upravni/administrativni črti, kot to imenujejo Srbi), je poročala Polska Agencja Prasowa.
Konflikt je nastal potem, ko so Kosovski Srbi v znak protesta proti novim pravilom vstopanja na Kosovo postavili barikade na severu države, mediji so takrat poročali o streljanju, proti meji s Srbijo naj bi se odpravilo kar tisoč kosovskih policistov. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je takrat izjavil, da jih namerava Kosovo v noči napasti. Kosovska vlada je nato zaradi napetosti prestavila predvideno uveljavitev novih pravil na meji, v skladu s katerimi na kosovsko ozemlje ne bi bil več mogoč vstop s srbsko osebno izkaznico, Kosovski Srbi s srbskimi registrskimi tablicami pa bi te morali zamenjati. Ukrep so oblasti po posvetovanjih z ZDA in EU prestavile.
Kaj je non-paper in kako je leta 2021 pretresel slovensko javnost?
Non-paper je pogosto uporabljeno neformalno diplomatsko orodje, s katerim si države sporočajo različna stališča in domneve o aktualnih problemih, pri čemer te nimajo uradnega značaja (nimajo uradnih oznak, največkrat pa so tudi sami avtorji neznani). Mogoče jih je popravljati, umikati, se o njih pogajati … Po eni strani gre za opomnike in obvestila, za bolj ali manj dobronamerna opozorila, po drugi strani za pobude za pogovore ali pogajanja. Večinoma gre za besedila, ki so neposrednejša od standardnih diplomatskih besedil.
Slovenijo je predlani razburkala afera o non-paperju o domnevnem spornem zemljevidu deljenja mej na Balkanu, ki bi Bosno in Heregovino razdelilo na več etničnih delov. Obstoj dokumenta, v katerega naj bi bil udeležen takratni premier Janez Janša, je bil stvar mitov in pripovedk iz kotla Odlazkove hobotnice, krepili pa so ga politični zavezniki takratne evropske poslanke Tanje Fajon iz vrst socialistov. Slovenski mediji so namreč uporabili izjave albanskega premierja Edija Rame.
Stvari so šle celo tako daleč, da balkanski voditelji potrjujejo nekaj, o čemer, kot je objasnil premier Janez Janša na Twitterju, nič ne ve. Fajonovi je uspelo razklati Balkan med tistimi, ki jo podpirajo, kot denimo Rama, in med tistimi, ki niso njeni podporniki in seveda obstoj izmišljenega dokumenta zanikajo. Na koncu je zadeva potihnila, ko so v dokumentih o razkosanju Bosne in Hercegovine našli ime predzadnjega predsednika CK ZK Milana Kučana.
Andrej Žitnik