Bruseljski napadi na Poljsko, ki čisti sodstvo navlake iz komunističnih časov

Foto: iStock

Pritisk Bruslja na Poljsko zaradi sodne reforme se nadaljuje. Poljska vlada želi očistiti sodstvo nekdanjih komunističnih sodnikov. Aktivistični sodniki so eno najmočnejših orožij levo liberalnih elit. Osemdeset odstotkov anketiranih Poljakov podpira reformo sodstva.

Bruselj tudi v novi sestavi Evropske komisije in parlamenta nadaljuje politični spopad s članicami Višegrajske skupine, predvsem s Poljsko in z Madžarsko, ki se nočejo popolnoma pokoriti globalističnim lobijem, ki vedrijo in oblačijo na sedežu EU. Poljski predvsem očitajo “napade na neodvisnost sodstva”, kajti poljska vlada želi počistiti s političnimi aktivisti, ki so ugnezdeni v poljskem pravosodju. Poljska vlada odgovarja Bruslju, da ima suvereno pravico, da reformira sodstvo in odpravi nepravilnosti v njem, zato pritiske Bruslja zavrača.

Sodniki še iz komunističnih časov
Poljska tako kot mnoge druge postkomunistične države (tudi Slovenija ni izjema) v obdobju tranzicije ni izvedla lustracije na področju sodstva prav zaradi tega, ker so skušali spoštovati politično nevtralnost sodnega aparata. Problem pa je v tem, da ta sodni aparat, namesto da bi se sam očistil politične pristranskosti, tega ni storil. Poljska vlada opozarja, da zato še dandanes v najvišjih sodiščih sedijo sodniki, ki so v času totalitarizma gradili kariero s surovim preganjanjem disidentov in celo članov njihovih družin. Poljska vlada želi torej storiti tisto, kar bi morala že pred časom − očistiti sodišče sodniških aktivistov. Levo liberalni bruseljski lobiji pa temu ostro nasprotujejo, ne toliko zaradi nekdanjih komunističnih sodnikov na Poljskem, pač pa iz principa. Na podoben način, kot je nekoč partija kadrovala sodnike v komunističnih državah, so tudi levo liberalni lobiji kadrovali svoje politične somišljenike na sodišča po zahodnoevropskih državah in ustvarili kasto sodniških aktivistov, ki dajejo vsemu škodljivemu levo liberalnemu uničevanju evropske družbe in tradicij “pravno” kritje. Če bi torej Poljska počistila aktivistično navlako s svojih sodišč, bi s tem dala zgled drugim državam, da storijo podobno, kar pa bi levo liberalnim elitam izbilo iz rok eno najmočnejših orožij. Zato tudi takšna ihta glede poljske reforme sodstva.

Dvojna merila globalistov
V tej ihti se globalisti poslužujejo floskule “nedopustnega političnega vpliva na sodstvo”. No, v Nemčiji nižje sodnike imenujejo pravosodni ministri zveznih držav, zvezne sodnike pa komisija, sestavljena iz šestnajstih pravosodnih ministrov zveznih držav in šestnajstih članov, ki jih imenuje zvezni parlament. Zadnjo besedo pri izbrancih ima zvezni pravosodni minister oziroma vlada. V Franciji pa sodnike imenuje svet trinajstih članov − šest je sodnikov, šest je političnih funkcionarjev, ki prihajajo iz predsednikove stranke, trinajsti glas pa ima predsednik republike osebno. Ampak to za bruseljske elitiste ni politični vpliv na sodstvo.

Poljaki so vladne reforme množično pozdravili celo na ulici. (Foto: epa)

Poljaki podpirajo vlado
Sicer pa se spor med poljsko vlado in Brusljem glede sodstva vleče že nekaj let, a poljsko ljudstvo več kot očitno stoji na strani svoje vlade. Lansko jesen so bile volitve, na katerih je vladna stranka PiS spet dobila absolutno večino poslancev, pa tudi zadnje ankete kažejo, da kar 80 odstotkov Poljakov podpira očiščenje sodstva navlake iz komunističnih časov.

Bogdan Sajovic