Bolj ko se COVID-19 širi po Evropi, bolj se zaostruje tudi migrantsko vprašanje. Predvsem na balkanski poti, ki pelje čez Bosno in Hercegovino in prek Hrvaške v Slovenijo, prihaja do vse več incidentov.
Očitno je, da se vse več migrantom mudi iz tranzitnih držav na jugovzhodu Evrope v najbolj razvite članice EU. Po drugi strani pa se zaradi migrantskih pohodov v bojazni, da ne bi prišlo do še večjega širjenja epidemije, krepi tudi odpor hrvaške policije, ki migrantov noče spustiti na svoje ozemlje.
Čakajo na preboj
Portal USKinfo.ba, informativna spletna stran Unsko-sanskega kantona na zahodu BiH, je nedavno poročala, da so v zdravstvenem domu v Veliki Kladuši zdravniško pomoč iskali migranti (bilo naj bi jih okoli petnajst), ki so se skušali prebiti na Hrvaško. Kot so sporočili, naj bi jih ob prestopu meje na gozdni poti zajeli pripadniki hrvaške policije in jih pri tem surovo pretepli ter poslali nazaj v BiH. Vsaj tako trdijo migranti in nevladne organizacije, ki jih podpirajo. Seveda pa je treba te trditve jemati s pridržkom, kajti pogosto prihaja do medsebojnih spopadov med različnimi migrantskimi skupinami, pa tudi zdravniki so zaznali poškodbe, ki sicer niso tipične za policijsko nasilje.
Sicer pa na omenjenem območju težave z migranti še zdaleč niso končane, čeprav so doslej spraznili precej migrantskih centrov. Še vedno je po gozdovih precej divjih migrantskih naselbin, ko migranti čakajo na ugodno priložnost na preboj na Hrvaško. Ilegalno, se razume. Samo na območju Unsko-sanskega kantona naj bi bilo okoli šest tisoč migrantov.
Poročali smo že, da je ob selitvah migrantov iz migrantskih centrov prišlo do nasilnih uporov, največji med njimi je terjal med migranti dve smrtni žrtvi. V zvezi s tem je policija v Sarajevu aretirala dva migranta, ki sta bila vpletena v nasilna dejanja 1. oktobra na območju Bihaća. Gre za državljana Afganistana. Pretepi na bi bili posledica njihove negotovosti in naveličanosti, saj so se številni prebivalci t. i. divjih migrantskih kampov znašli na mrazu. Nedavno je na območju Cazinske krajine tudi snežilo. Največja težava je, ker se mnogi nočejo umakniti v državne migrantske centre, pač pa čakajo, kdaj se jim bo ponudila priložnost za beg. Nekateri so se že prebili do Italije, vendar so jih organi treh držav (Italije, Slovenije in Hrvaške) vrnili nazaj v BiH, zdaj pa čakajo na novo priložnost.
Afričani znova pritiskajo na sever
Tudi afriški migranti, ki iščejo pot čez Sredozemsko morje v Evropo, ne mirujejo. Tunizijska obalna straža je nedavno sporočila, da je našla več trupel migrantov, ki so utonili pri brodolomu, saj so se na pot čez Sredozemlje podali kar v čolnu. Na čolnu naj bi bilo okoli 30 migrantov iz podsaharske Afrike. Tunizijsko notranje ministrstvo je 12. oktobra sporočilo, da so v dveh dneh preprečili 32 poskusov prečkanja Sredozemlja in aretirali 262 ljudi. Od začetka leta so pri poskusu prečkanja morja zalotili 8.500 ljudi, od tega so bili 2.104 tujci. Le malo pred tem pa je v javnost prišlo sporočilo, da je na 15 različnih čolnih na Lampeduso prispelo 433 migrantov, večinoma Tunizijcev. Čolne je proti obali italijanskega otoka usmerila italijanska obalna straža in jih spremljala do pristanišča. Otok je že več dni prazen, saj vse migrante namestijo na ladjah, kjer morajo prestati karanteno. Od začetka letošnjega leta je čez Sredozemsko morje Italijo doseglo 24.550 migrantov. V istem obdobju lani jih je bilo 7.939, je sporočilo italijansko notranje ministrstvo. O prihodih afriških migrantov poročajo tudi s Kanarskih otokov. V prvi polovici oktobra naj bi v nekaj dneh tja prišlo več kot tisoč migrantov. Na tem španskem otočju v Atlantskem oceanu po navedbah Rdečega križa tolikšnega pritoka migrantov niso zabeležili že najmanj deset let.
Nekoliko bolj pa so lahko zadovoljni v Grčiji, kjer se bodo znebili dela migrantov, ki so prej prebivali v migrantskem centru na Lezbosu, pa tudi prihodov novih migrantov je precej manj. Kot poročajo, je bilo letos manj prihodov migrantov kot v prejšnjih letih. Od začetka leta do konca septembra so v državi našteli 12.300 prihodov, kar je 73 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju, kot so jih našteli skoraj 45 tisoč. Očitno računajo, da bo Evropska unija znova razdelila migrante po posameznih državah, to pa bo spet prineslo nove težave med Brusljem in nekaterimi srednjeevropskimi državami.
Boljša prihodnost za Grčijo?
Problematika migracij iz Afrike v Evropo je vse bolj žgoča tudi zaradi notranjih nasprotij v številnih državah, denimo v Etiopiji, kjer se vse več mladih odloča za beg iz države. Nedavno so to državo obiskali predstavniki Evropske komisije, med njimi slovenski komisar Janez Lenarčič. V EU so čedalje bolj prepričani, da je bolje pomagati pri izboljševanju razmer v državah izvora migrantov kot pa sprejemanje teh v Evropsko unijo. Lenarčič je predstavnikom Etiopije pojasnil koncept novega evropskega migracijskega pakta, ki temelji na krepitvi vračanja nezakonitih migrantov, in opozoril, da je ta čas zelo težko vrniti Etiopijce iz EU nazaj v njihovo državo. Izpostavil je tudi zaskrbljenost zaradi zaostrovanja doslej precej odprte državne migracijske politike. No, precej nenavadno stališče, če pomislimo, kakšne stroške imajo države EU z migranti in njihovo oskrbo, da seveda ne govorimo o naraščanju kriminala − od tatvin, ropov pa vse do nasilnih dejanj in seveda demografske “velike zamenjave”.
Migranti kot mule za prenos drog
Zanimivo je, da v Združenih narodih obžalujejo, da so ukrepi zaradi COVID-19 precej otežili migrantske tokove, češ da je zaradi teh ukrepov obtičalo v Evropi skoraj tri milijone migrantov, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. No, to je pravzaprav sprenevedanje, če pomislimo, da se velika večina migrantov nikoli več ne vrne nazaj, saj so v Evropo prišli prav z namenom, da tu ostanejo. Morda pa je pravi razlog za objokovanje njihove usode v tem, da migranti predstavljajo sredstvo za pranje denarja in financiranje nevladnih organizacij z denarjem davkoplačevalcev. Poleg tega ne smemo prezreti vlog najbolj enostavnega transporta prepovedanih drog – ko gre za “humanitarne” pohode v Evropo, po navadi nihče ne pregleduje, kaj vse migranti prinašajo s seboj. Ne govorimo samo o širjenju okužb, saj je jasno, da migranti v veliki večini ne upoštevajo ukrepov in ne nosijo zaščitne opreme – ampak tudi o tihotapljenju drog in orožja.
Gašper Blažič